iatrogeni

Alternativa pomeni enakovredno možnost, enakovredno izbiro. To zdravilstvo zagotovo ni. Ne glede na to koliko se je prijazna babica s prizanesljivim nasmeškom trudila razvrednotiti stališča, ki sta jih dr. Bitenc in prim. dr. Remškar zastopala, zdravilstvo ni alternativa medicini. Mogoče se res ne razumemo in so prisotne vzgojne in izobraževalne pregrade. Zdi se mi, da predvsem zdravilci ne razumejo natančnost znanstvenih kriterijev, ki jih sodobna medicina ob uvajanju in ob presojanju terapevtskih in diagnostičnih postopkov zahteva. Še za veliko zdravnikov je branje strokovnih člankov duhomorno opravilo. Na drugi strani zdravnikom očitajo nerazumevanje, vzvišenih in mističnih metod, ki temeljijo na duševnosti in odnosu duševnosti do telesa, čeprav gre le za to, da zdravniki preprosto ne moremo in ne želimo slepo zaupati, zaupati na temelju en izkušnje ali na temelju izkušenj enega terapevta. In zakaj ne, če ima zdravilec uspehe? Zakaj ne, če ljudje od njega odhajajo zadovoljni? Predvsem zaradi tega ker na izhod zdravljenja lahko vplivajo številni dejavniki in je povezavo med zdravljenjem in izhodom potrebno jasno dokazati. To seveda ni enostavno in verjetno tudi poceni ne. Ni pa nemogoče. Vendar dobivam vtis, da se zdravilci temu zelo upirajo. Zakaj? Verjetno zato ker je za dobro in metodološko neoporečno študijo potrebno kar nekaj znanja in izkušenj. Že, da se postavi osnovna hipoteza je potrebno področje, ki ga želiš preučevati zelo dobro poznati. Če sem bolj konkreten pomeni to, da bi zdravilec moral poznati tudi bolezen samo z vso patologijo in patofiziologijo. Tu se seveda srečamo z vsem poenostavitvami in blago rečeno čudnimi predstavami o delovanju biološkega organizma, ki jih zasledimo v zdravilskih pamfletih s katerimi obsipajo enako nevedne paciente.Argumentirati svoja stališča s citati podobno mislečih kolegov, kot to napravi dr. Lesjak, v svojem prispevku » Dejstva in raziskave « na spletni strani »Moje zdravje«, (ki jo najdete na: http://www.lunin.net/zdravje/slo/Prispevki/Zdravje/32/),ne dokaže ničesar. Številna imena, nekatera z zvenečimi naslovi s številnimi objavljenimi knjigami, vendar z zelo malo pravih študij objavljenih v revijah z strokovno (medicinsko) recenzijo. Neverjetno je, da se kolega dr. Lesjak sklicuje na Dr. Michelle Langdon, ki je z svojim mešetarjenjem skoraj ubila 11 mesečno deklico, ki je prebolevala akutni gastroenteritis. V nadaljevanju citiram odločitev GMC: 

»In January 2003, The British General Medical Council (GMC) found family practitioner Michelle Langdon, guilty of serious professional misconduct and banned her from practicing for three months. Press reports state that Langdon had advised a couple that the gastrointestinal symptoms of their 11-month-old were caused by “geopathic stress patterns” beneath their home and then “dowsed” for a remedy by swinging a crystal attached to a chain over a book of herbal remedies. A hospital emergency department subsequently found that the child had gastroenteritis. The GMC also examined evidence that another patient had been prescribed a herbal remedy for a sore throat after Langdon dowsed for the treatment and that a third patient was given homeopathic remedies for a sore throat. Here are the minutes of the hearing at which GMC’s decision was made.«

Zdravilskim metodam sicer poskušajo dati znanstveni pridih in ob tem se citirajo neke študije, za katere pa kaj hitro ugotovite, da ne podpirajo zaključkov do katerih so avtorji prišli. Med neko fizikalno teorijo o elektormagnetnih poljih, ki jih ustvarjajo žive celice in zdravljenjem oz razumevanjem posameznih bolezenskih procesov zija velik prepad. In čeprav se mogoče v bodočnosti izkaže, da povezava obstaja v tem trenutku tega ne more dokazati nihče. Drugi priljubljen način zagovarjanja zdravilskih metod je misticizem. Zdravilnih učinkov ljudje, ki ne meditiramo in se ne poglabljamo v sebe sploh ne moremo dojeti in jih zato zavračamo… O različnih poenostavljenih in ponarodelih razlagah delovanja različnih zdravilnih zelišč, ne bi izgubljal besed.Ker sem se zelo razpisal moram tudi pojasniti zakaj so zame zgoraj omenjene stvari sporne. Predvsem so sporne ker zbujajo lažne upe. Na to ponavadi zdravilci odgovarjajo: »Kaj pa uspehi?« Domnevni uspehi niso dokazani. Do izboljšanja stanja prihaja tudi brez zdravljenja ali zaradi placebo efekta. Problem ni v temu ali je neka zdravilska metoda učinkovita ali ne, problem je v temu, da jo razglasijo za uspešno, brez pravih dokazov. In s tem seveda vedno dobro zaslužijo.Zdravniki bolnikom ponavadi zelo natančno razložimo, kaj lahko pričakujejo od neke vrste zdravljenja, brez lažnih obljub in brez lažnih upov. In to je tista glavna razlika med medicino in zdravilstvom. Zdravilci služijo na nesreči in lahkovernosti bolnikov in zato zdravilstvo ni in ne more biti alternativa medicini.

Tokratni naslov, da ne bo pomote nima skritega političnega pomena. Pomeni točno to kar piše. Gre za prevod angleškega originala “Do not atempt resuscitation”, ki se uporablja za sporočanje odločitve glede oživljanja naj si bo to bolnikova odločitev ali odločitev zdravnikov, ko ugotovijo, da bi bilo oživljanje pri nekemu bolniku nesmiselno. Ta naslov je pravzaprav povabilo, ki bo upam pritegnilo pozornost in pripravilo koga med vami, da sodeluje v anketi na to temo. Občutek imam namreč, da Slovenci o tem vprašanju ne razmišljamo prav veliko in tudi, če kdo reče:” mene pa ni treba na aparate priklopiti..” v večini primerov ne ve zakaj gre niti ve kako to svojo željo sporočiti.Prepričan sem, da ima vsak človek pravico odločati o sebi. Kot zdravnik sem pripravljen željo svojega pacienta upoštevati, vendar se pa moram prepričati, da je to res njegova želja in da posledice svoje odločitve v celoti razume. Življenje je preveč dragocena stvar, da ga kar tako zavrgli. Poznam veliko ljudi, ki jih je prizadela huda invalidnost zaradi bolezni in poškodbe pa so kljub omejitvam v svojem življenju našli smisel. Pogled na to kaj je »življenje vredno človeka« se z leti in boleznijo lahko močno spremeni. Če se nekdo odloči in zapiše, pri notarju recimo, da ne želi biti reanimiran verjetno si ne želi umreti zaradi nenadne motnje ritma, ki bi jo z enostavnimi ukrepi pozdravili. Zato preden sprejmemo dokončno odločitev kot je ta da ne pričnemo oz da prenehamo z oživljanjem moramo želje bolnika zelo dobro poznati. Vse, ki o tem razmišljate prosim, da si vzamete 5 min časa in izpolnite anketo, ki jo dobite na naslednjem naslovu:http://www.esurveyspro.com/Survey.aspx?id=de7202b8-49ce-44ff-904a-3f193b98f604 

Hvala