iatrogeni

Tako mislijo pri podjetju MojeDelo.com. Nedavno mi  je v roke prišla brošura, v kateri so predstavili 100 najuspešnejših karier v Sloveniji. Presenetilo me je, da med izbranci ni niti enega zdravnika, ki bi delal v Slovenji. Omenjen je samo neki internist, ki dela v Kaliforniji. Glede na to, da si je omenjeno podjetje vzelo pravico svetovati mladim ljudem, kako naj se odločijo pri izbiranju svoje kariere sem bil z njihovim izborom top100 karier izjemno presenečen. Iz obilja praznih besed objavljenih v tej brošuri je zelo težko izluščiti kriterije po katerih je vršen izbor. Dva kriterija sta nedvomno prisotna in to sta denar in medijska pozornost. Čeprav nimam nič proti denarju in medijski pozornosti se mi zdi, da te dve stvari ne moreta biti glavne vrednote v človeškem življenju. Zdravniki v Sloveniji pač ne dobimo prav veliko denarja in na televiziji smo vidni v glavnem takrat ko novinarji pljujejo po nas. Mogoče je to razlog, da so v podjetju MojeDelo.com dobili vtis, da v Slovenski medicini ni možno napraviti kariere.

Številni Slovenski zdravniki so na svojem področju dosegli svetovni vrh in so v poklicnem svetu veliko bolj poznani, kot so izbrani uspešneži poznani v njihovih poklicnih svetovih. Kdo je od »pomembnih« in   bogatih mož slišal za nekega direktorčka iz Slovenije. Kaj v Hollywoodu pomeni Lado Bizovičar, da lahko govori da:« Manekenka rabi dobro rit, kuhar pač ne«? Zlatko Zahović v nogometnem svetu pomeni veliko manj, kot recimo prof. dr. Vinko Dolenc v nevrokirurškem svetu. In najde se nekdo v podjetju MojeDelo.com, ki si upa mladim ljudem na začetku poklicne poti svetovati, da bolje če gredo za žogobrca kot za nevrokirurga!!! Upam, da gre samo za ignoranco in neinformiranost sodelavcev tega podjetje ali za yappijevsko zagledanost v divji  zahod. Upam, da to ni splošno prepričanje Slovencev, saj že sedaj zdravnikov primanjkuje. Razumem, da se je težko žrtvovati in se podvreči v nekaterih primerih tudi 12 letnem študiju po katerem si zopet slabo plačan začetnik, pred katerim je še celo življenje študija in odrekanja, ki ko vsi našteti direktorčki spijo ali se zabavajo, ždi v bolnišnici in opravlja svoje delo, ki ga očitno ne ceni nihče.

K sreči obstajajo nagrade, ki jih sicer ne moremo izraziti v denarju ali medijski pomembnosti, ki nas pa vedno znova potrdijo v našem prepričanju, da smo se odločili za pravi poklic in pravo kariero. Hvaležnost bolnikov in priznanje kolegov ter sodelavcev sta prav tako  legitimna cilja, dostikrat vrednejša od denarja in medijske slave.  

Lep pozdrav

Dušan Vlahović