iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

VOŽNJA V PRTLJAŽNIKU MOJEGA AVTOMOBILA

Komentiraj

Objavil/a dv58 4.02.2009 ob 08:22 pod Aktualno, Medicina, promet, prometne nesreče, zdravstvo

Včeraj je mlada ženska umrla, druga je bila hudo poškodovana, ker voznik kamiona ni razumel osnovnih fizikalnih zakonitosti. Sedenje v velikem kamionu res da občutek nepremagljivosti in malo snega ne more ovirati velikega hrusta z močnimi motorji. Vendar ima ta hrust ogromno maso in  ga je zelo težko ustaviti, še posebej na zasneženi in poledeneli cesti, še posebej, če je varnostna razdalja nekaj na kar se požvižgamo.

Počasnežu pred nami se je treba približati tik za zadnji odbijač in mu pomagati, da pospeši, če ne zaradi drugega, da se bo ustrašil ali ga bo pa sram ker je tako počasen…To je verjetno rojilo v glavi voznika ali voznice avtomobila LJ- YO-117, ki je zjutraj vozil/a za mojim avtomobilom. Ker je bila cesta mokra in spolzka sem vozil po desnem voznem pasu za tovornjakom in vzdrževal varnostno razdaljo nekih 50 m. Voznik ali voznica za menoj je verjetno ocenil/a, da vozim prepočasi, ker se nisem želel približati tovornjaku, čeprav sem vozil z enako hitrostjo kot tovornjak. Da bi me prepričal, da oviram promet in da sem mu moram umakniti, se mi je približal toliko, da nisem več videl njegovih žarometov v vzvratnem ogledalu. To pomeni, da je vozil/a 1 – 1,5 m za mojim vozilom s hitrostjo okli 60 km /h. Pred časom, natančneje pred enim letom in pol, sem preživel prometno nesrečo, v kateri je od zadaj v moje vozilo trčil kombi. Sam sem namreč uspel ustaviti, ker je pred menoj stala kolona. Vozniku kombija pa to ni uspelo. Odrinil me je 30 m v zaščitno ograjo. Če odmislim »whip lash« zaradi katerega me še danes ob spremembah vremena boli vrat, sem imel kar srečo. Zato sem nadebudneža/ko, ki je danes zjutraj vozil/a tik ob mojem prtljažniku, želel opozoriti, da je preblizu in sem prižgal zadnjo meglenko. To ga/jo je očitno zelo razburilo, ker je prižgal/a dolge luči in me potem po levem pasu demonstrativno prehitel/a. Prav daleč seveda ni prišel/la, ker se je tudi na levem pasu kolona premikala počasi.

Včasih bi najraje ustavil, odprl prtljažnik  in voznika za seboj vprašal, če se želi  peljati v mojem prtljažniku. Razmišljam, da bi si nabavil nekakšen »displej«, s katerim bi lahko opozoril  voznika za menoj, da je preblizu.  Edini razlog za to, da se nekomu prilepiš, da ne rečem za kaj, je, če z neko staro kripo želiš prehitevati in se bojiš, da ne boš mogel dovolj hitro prehiteti vozilo pred seboj, ker seveda z svojo kripo ne moreš dovolj pospešiti. Vendar tudi ta razlog ne zdrži kritike. S kripo namreč sploh ne bi smeli prehitevati !! Na avtocesti prehitevanje lahko začneš z varne razdalje in nobenega razloga ni, da bi se vozilu pred seboj približal več kot to dovoljuje varnostna razdalja. Ljudje si mogoče mislijo: »saj imam zimske gume in dobre zavor, jaz lahko z lahkoto ustavim svoje vozilo«. To je mogoče res, vendar če smo prisiljeni naglo zavreti se nam lahko zgodi (tako kot se je meni), da voznik za nami ne uspe ustaviti svojega vozila. In tudi, če jo odnesemo brez poškodb imamo kup sitnosti, smo brez avta, ob denar in tako dalje. Če vzdržujemo varnostno razdaljo in zaviramo počasi, bodo tudi vozniki za nami imeli dovolj časa, da zavrejo in se ustavijo.  Nikoli ne bom razumel zakaj vozniki (in voznice) mislijo, da vzdrževanje varnostne razdalje pomeni počasno vožnjo.  Včasih se mi zdi, da je varnostna razdalja za večino, kot rdeča rutka za bike, takoj prehitevajo in se poskušajo nalepiti naslednjem vozilu. Zakaj si ljudje tako želijo voziti se v prtljažniku mojega avtomobila?!!!

 

 

 

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark
 
En odgovor na “VOŽNJA V PRTLJAŽNIKU MOJEGA AVTOMOBILA”
  1. spookymulder - 4.02.2009 ob 09:37
    spookymulder

    Odličen zapis – tudi sam sem že premišljeval o kašnen interaktivnem napisu na zandji strani avtomobila, ki bi voznike za mano opozarjal, naj me za božjo voljo prenehajo ogrožati. Ker predvsem na lokalnih cestah, ki jih ne poznam, nerad prehitevam vozila pred sabo (pa četudi to pomeni, da namesto 90 km/h vozim za kakšnim tovornjakom “zgolj” 70 km/h), se mi redno dogaja, da se tik za mano pojavijo lokalni Schumacherji, ki v “najboljšem” primeru voziju tik za mano, v najslabšem pa mi začnejo še mežikati z dolgimi lučni ali celo trobiti, potem pa izgubije živce in te zanalašč prehitijo v najbolj nepreglednem ovinku, da človeka kar stisne pri srcu. Zato se mi je tudi že večkrat zgodilo, da sem ob prisotnosti takih neučakancev raje ob prvi priložnosti raje zavil na stran ceste in jih spustil naprej, ni pa vedno neke varne možnosti za take manevre, zato bi bilo zares potrebno že v avtošolah več pozornosti namenjati vzgoji o pomembnosti prave varnostne razdalje … ne zgolj s teorijami o pravi dolžini, temveč tudi s praktičnimi preizkusi na kakšnem poligonu, da šofer dejansko vidi, da vozilo, ki vozi z več 10 km/h ne moreš ustaviti zgolj v nekaj metrih.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.