Anesteziologija in anesteziologi

Že dolgo se pripravljam, da bi pisal o tej temi. V preteklih mesecih so se v različnih medijih pojavljala različna pisanja, ki so omenjala anesteziologe. Iz teh, še bolj pa iz komentarjev na ta pisanja sem spoznal, da laična javnost dela anesteziologa ne pozna. Prav za prev me to ne bi smelo niti presenetiti ker tudi mladi kolegi in študentje zelo slabo poznajo delo anesteziologa. Verjetno je za to več razlogov, med njimi tudi ta, da je anesteziologija mlada stroka, ki se še vedno razvija in v različnih okoljih dobiva različne podobe. Svoje mesto v okviru medicinske fakultete si je moral priboriti v zadnjih desetletjih. Bolniki imajo z anesteziologom manj stika, kot z drugimi zdravniki, saj anesteziologi pridemo v stik z bolnikom ko ta potrebuje anestezijo ali podporo življenjskim funkcijam in takrat si zdravnika redko zapomnijo. Ko se govori o novih in za novinarje razburljivih dosežkih v kirurgiji nastopajo vedno kirurgi, ki pogosto pozabijo, da je bolnik njihove nove postopke preživel zaradi anesteziologa.

Od 16 Oktobra 1846, ko so prvič javno predstavili anestezijo z etrom do danes ko etra že dolgo ne uporabljamo več je minilo veliko časa. Anestezija se je razvila iz neke postranske dejavnosti, ki so jo pogosto opravljale medicinske sestre v elitno medicinsko disciplino. Razvijale so se vedno nove anestetične učinkovine, nove anestezijske tehnike, novi anestezijski aparati in monitorji. Danes specializacija anesteziologije traja 6 let in verjetno ena od zahtevnejših.

Ko poskušam prepričati mlade kolege za specializacijo anesteziologije jim po navadi povem, da je anesteziolog edini specialist, ki se bolnika ali poškodovanca ne boji. Ne glede za kašen problem gre anesteziolog zna ukrepati. Za tisto kar anesteziolog ne zna  takojšnje ukrepanje ni potrebno ker je vedno dovolj časa de se konzultirajo drugi kolegi ali literatura. Anesteziologi znamo ukrepati v nujnih stanjih in nas zato ni strah, če bolnik preneha dihati ali kaj podobnega. Zakaj sem o tem tako prepričan? Odgovor je preprost. Repetitio mater studiorum est. Vaja dela mojstra. Anestezija je v svojem bistvu kontrolirana zastrupitev. Pri anesteziji največkrat uporabimo nek intravenski anestetik in opioidni analgetik ter mišični relaksans. Če anesteziolog ne bi ukrepal z intubacijo, mehansko ventilacijo in nadomeščanjem tekočin bi bolnik, ki je te učinkovine dobil enostavno umrl. Anesteziologi prav vsak dan ali pa vsaj večino delovnih dni počnejo prav to: pomagajo bolnikom preživeti. Znanja in spretnosti, ki jih anesteziolog na ta način pridobi so potrebna pri oskrbi vseh nujnih stanj. Intubacija je na primer postopek pri katerem vstavimo plastično cevko (endotrahealni tubus) v sapnik in na ta način, ko napihnemo mešiček, ki se nahaja okoli spodnjega dela cevke, sapnik osamimo in preprečimo, da v sapnik zaidejo tekočina ali drugi tujki. Cevko vstavimo s pomočjo inštrumenta s posebno ukrivljeno žlico, ki ga imenujemo laringoskop. Z laringoskopom dvignemo koren jezika in poklopec sapnika in si prikažemo vhod v grlo.  Intubacija ni pretirano zapleten postopek, kljub temu pa potrebuje veliko vaje. Za 90% uspešnost, po nekaterih študijah je potrebno vsaj 50 x poskusiti. Tudi vzdrževanje spretnosti potrebuje neprestano vajo. Anesteziolog, ki anestezira v povprečju 4 bolnika na dan, izvede ta postopek 1000 x na leto. Nobeden drug specialist ne počne tega tako pogosto. Otorinolaringologi sicer grlo pregledujejo enako ali celo bolj pogosto, močno dvomim, da bi pa tako pogosto intubirali. To sicer ne pomeni, da nihče drug ne zna intubirati. Veliko kolegov intubira manj ali več uspešno, vendar eksperti za ta postopek so pa seveda anesteziologi. Enako velja tudi za druge postopke, ki so potrebni v urgentni in intenzivni medicini.

Anesteziologi se zato ukvarjajo poleg anestezije same tudi z urgentno medicino, intenzivno medicino, respiratorno terapijo in terapijo bolečine. Starost bolnikov se giblje od nedonošenčkov do pozne starosti. Zato poleg posameznih kirurških strok mora anesteziolog poznati tudi interno medicino, pediatrijo in še marsikatero mejno področje. Prepričan sem, da je anesteziologija ena od najrazburljivejših strok in če bi moral še enkrat izbirati bi izbral enako.

Zakaj je torej premalo anesteziologov? Veliko razlogov je. Delo je naporno, pogosto se je potrebno odločati pod pritiskom, vedno imaš opravka z najtežjimi bolniki h katerim te pokličejo ko se stanje tako poslabša, da jim drugi kolegi niso kos. Nagrada je pa enka kot če se ukvarjaš s kakšno manj stresno stroko, da jih ne imenujem, ker bi lahko koga tudi užalil. Kirurškega  glamurja v anesteziologiji ni. Anesteziologija je nekako stroka v senci. Razen sindikalistov kot sta Kuštrin in Visočnik se redko kateri anesteziolog pojavi v javnosti. Bolniki nas ne poznajo in ne vedo kaj mi prav za prev počnemo. Največkrat jih zanima kdo jih bo operiral. To kdo jih bo anesteziral je pa za bolnika veliko manj pomembno. Na začetku zgodovine anestezije so anestezijo zagotavljale sestre in mlajši kolegi pod nadzorom velikega kirurga. Anesteziologija je po drugi svetovni vojni kot znanost eksplodirala. Danes ni možno, da bi nekdo iz druge specialnosti dovolj poznal anesteziologijo, da bi lahko zagotavljal varno anestezijo. Za bolnike moramo danes skrbeti timsko saj je to edini način, da bolniku ali poškodovancu zagotovimo oskrbo na zadovoljivi ekspertni ravni. Kljub temu smo anesteziologi porabil zadnjih 20 ali 30 let, da smo spremenili predstavo o podrejeni vlogi anesteziologa, predvsem v svojih glavah.

V strokovni medicinski srenji se je podoba anesteziologa spremenila od nekoga, ki zdolgočaseno izvršuje navodila kirurga, v nekoga, ki rešuje probleme in zagotavlja podporo življenjskim funkcijam (life support physicians). Mogoče bo ta podoba pricurljala tudi v javnost in bo koga v bodočnosti pritegnila k temu zanimivem in razburljivem poklicu.  Bodočnost bolnišničnega zdravstva je v intenzivni terapiji in dnevnem hospitalu. V bolnišnici se bodo hospitalizirali najtežji bolniki, za katere bodo skrbeli timi strokovnjakov in med temi bodo v večini anesteziologi. Ali bodo to kdaj razumeli v politiki in v vodstvih bolnišnic je seveda veliko vprašanje o katerem pa kdaj drugič.

  • Share/Bookmark

7 komentarjev na "Anesteziologija in anesteziologi"

  1. yyyy, dne 29.04.2009

    Popolnoma se strinjam, kot v “Star Treku”. Ampak, ali je resnica res tako idealna? Že sedaj ima, posebej v Ameriki in Avstraliji, veliko brezposelnih anestezistov. Največje število reanimacij ne dogaja se v bolnici, temveč nekje na domu. Pri tem je treba učinkovito ukrepati v prvih nekaj (4-10) minut). Zelo je mala verjetnost da bo zdravnik sploh prišel do bolnika v tako kratkem času. Pri tem običajno gre za splošnega ali urgentega zdravnika. Samo malo število bolnikov ima privilegij da ga v takem primeru začne reanimirati anestezist. Največjo smrtnost pri anesteziji povročajo otežane intubacije, potem aspiracije želodčne vsebine. Bolnik je v bolnici pred planiranim posegom praviloma tešč. Običajno se čaka da izvidi pridejo v normalne meje, in je pripravljen z ustreznimi zdravili. Lahko ga se prediha z kisikom preden ko zaspi. Če gre za otežano intubacijo, lahko se ponovi večkrat, uporabijo pripomočki ali pokliče pomoč. V najhujšem primeru, teroretsko je možno celi poseg opraviti tako da se bolnika samo ventilira na masko. Zdravnik primarnega kontakta nima takih možnosti. Na terenu bolnik praviloma ni ne pripravljen ne tešč. Okrog njega ni pomirjeno izurjeno osebje pirpravljeno da mu pomaga, temveč običajno panični jokajoči svojci ki lahko tudi nehote povzročajo kako kako napako. V razvitih zahodnih deželah zdravnik sploh ne intubira. Intubira paramedicus, gasilec ali policist, ki je zato posebej izurjen. (Tudi po potrebi defibrilirajo!!!) Če iščete tujek v dihalnih poteh, ali je največja verjetnost da ga boste našli pri bolniku v bolnici? Najbolj verjetno NE! Koljačke bolečine ne povroča izkljulno op poseg. Bolnik lahko tudi pade z balkona ali pod vlak. Spet se pričakuje da zdravnik primarnega kontakta brezhibno urepa. Če kljub temu vse gre v redu, pogosto je za preživljanje pomemben tudi čas prevoza do bolnice. Ta čas je za bolnika najbolj kritičen in ne dovoljuje nobene napake. Zdravnik primarnega kontakta mora biti zelo izurjen in vešč da bi ga sploh pripreljal do prvega dostopnega anestezista. Če gre za teškega bonika in/ali za dolg prevoz, primarni zdravnik je lahko tudi zadnji zdravnik, bolnik anestezista sploh ne bo videl. Med op posegom bolnik je prav nasprotno praviloma in zaželeno, stabilen. Drugače je namreč vsaj nekaj narobe. Če anestezist sumi da bi lahko nekaj šlo narobe, lahko odkloni poseg. Zdravnik primarnega kontakta svoga bolnika ne more otkloniti če ni dobro pripravljen. Če gre za teške in terminalne kronične bolnike ki jim se stanje lahko hitro poslabša, veliko jih ne želi v bolnico in ne želijo si umreti v bolnici. Za njihove vitalne funkcije skrbi tudi primarni zdravnik. Res je da VSI ne bomo umrli v bolnici. VEČINA nas ne bo umrla v bolnici. POLEG vsega tega, primarni zdravnik opravlja tudi veliko tega kar NI URGENTNO in pri tem nima časa za vse konzultirati ostale, tako da veliko tega mora znati sam in TAKOJ, ker drugače ne bi imel časa. Dejstvo je da VEČINA nas nikoli ne bo rabila op nobenega op posega. Anestezist se s tako širokim področjem NE MORA obremenjevat. Sama MOŽNOST da se posto ponavljajo določeni postopki je privilegij ki praviloma delo olajša. Anestezija ni samo umetnost, temveč tudi NEVARNOST ki ji se je treba znati pravočasno izogniti. Tudi je zelo dražja od same preventive. Tudi če bi mogli sami sebe anestezirati, verjetno bi se trudili na vse možne naline da do posega sploh ne pride, ali ni tako? Upam da so ljudje dovolj inteligentni da nič od tega niso razumeli zlonamerno. Prav nasprotno, samo se trudim da prikažem stanje tako kako bi moralo biti v resnici. Verjetno ste me pravilno razumeli.

  2. yyyy, dne 29.04.2009

    Najlepše Vas prosim, na kaj ste mislili ko ste rekli “elitno”? Mislim da me to obremenjuje.
    Najlepši pozdrav!

  3. dv58, dne 30.04.2009

    Zanimivo, dva komentarja z istega naslova v istem dnevu. Na temelju Vašega pisanja se ne morem odločiti ali ste nadobudni internetni »surfar« ali ste zaposleni nekje na primarnem nivoju in sem vas nekje užalil. Če sem se za to opravičujem. Anestezija je elitna stroka zato ker se anesteziologi počutimo kot pripadniki specialnih enot v vojski.
    Vaš drugi komentar me sili, da vam odgovorim trditev za trditev. Običajno svoja stališča argumentiram s publiciranimi viri, vendar sem zdi, da bi za blog le moralo zadostovati, da po dvajsetih letih na anesteziji in slovenski urgentni medicini vem kaj govorim. Če boste želeli naslove študij mi prosim sporočite.
    V svojem komentarju konsistentno uporabljate pojem anestezist, ki je bil v uporabi do konca 70-tih, ko so v Sloveniji anestezijo še vedno zagotavljale medicinske sestre. Pravil pojem je anesteziolog.
    Trditev, da so anesteziologi v Ameriki in Avstraliji brezposelni je blag rečeno zanimiva. Prosim, če lahko citirate vir, kjer ste do tega podatka prišli.
    Kar se tiče reanimaciji imate, hvala bogu, prav. Reanimacij v bolnišnici sploh ne bi smelo biti. Ni mi pa jasno kaj ste želeli s tem povedati, verjetno, da imamo zato anesteziologi manj izkušenj z reanimacijami. Tu se seveda motite, ker so v bolnišnici za reanimacije zadolženi starejši in izkušeni anesteziologi je število reanimaciji na enega anesteziologa verjetno večje kot pa število reanimaciji na zdravnika, ki dela na terenu. Presenečeni boste, da je odzivni čas reševalne službe v Ljubljani okoli 6 minut. Ob ustrezni laični prvi pomoči je to, dovolj hitro. V zdravstvenih domovih so v tem trenutku zaposleni vsaj štirje anesteziologi. Specialistov urgentne medicine v tem trenutku še nimamo. V Sloveniji smo se že pred 30 leti odločili, da bodo nosilci pred -bolnišnične nujne medicinske pomoči, takrat zdravniki splošne medicine (danes v glavnem specialisti družinske medicine). V 30 letih se je raven oskrbe zelo dvignila. Ko sem sam pred dvajsetimi leti delal kot splošni zdravnik v zdravstvenem dom Domžale, sem delal brez opreme in z malo znanja. Kolegi, ki danes zapuščajo medicinsko fakulteto so veliko bolj izobraženi na področju urgentne medicine in prihajajo v opremljene ustanove. Če je bil intubiran bolnik s terena redkost, ko sem pričel specializacijo anesteziologije je danes pravilo. Vendar marsikje v Evropi (predvsem Nemčija in Avstrija) anesteziologi delujejo tudi izven bolnišnice. Logika je zelo enostavna ne potrebujejo dodatnega usposabljanja in imajo vedno veliko vaje.
    Zelo korajžno navajate vzroke smrtnosti v anesteziji in pri tem virov ne citirate. Že bežen pregled slovstva pokaže, da nimate prav. Tudi sam se v dvajsetih letih spomnim mogoče dva bolnika, pri katerih se je intubacija tako zapletla, da je prišlo do srčnega zastoja. Nikakor se ne more trditi, da bi težka intubacija, ki je relativno redka, bila vzrok za smrt med anestezijo. Tudi aspiracije niso tako pogoste, da bi se lahko prebile na prvo mesto. Številni drugi vzroki, največkrat vezani na spremljajoče bolezni povzročajo zaplete z smrtnim izhodom.
    Če smo včasih lahko bolnika odklonili, ker ima »preslabo srce« ali kaj podobnega, se to danes ne dogaja. Za planirane – elektivne posege bolnike poskušamo pripraviti, vendar to ne pomeni, da gre bolnik na operacijo zdrav z vsem vrednostmi in izvidi v mejah normale. Pogosto je to nemogoče doseči, zato vedno skrbno pretehtamo kaj je bolniku v prid. Veliko bolnikov je potrebno nujno operirati in takrat časa za priprave ni. Stanje bolnika poskušamo izboljšati med posegom samim.
    Zanimivo je da mislite, da bolnika lahko ventiliramo z 100% kisikom. Ne samo, da ga lahko moramo ga na ta način predihavati (tudi na terenu mora biti na voljo kisik). Težka intubacija po definiciji pomeni, da z uporabo običajnih postopkov in tehnik izkušen anesteziolog ne more intubirati bolnika. Vzrok je vedno anatomija redko gre za poškodbe. Bolnika pri katerem gre za težko intubacijo nekdo, ki temu ni vešč (ki ni eksper) sploh ne more intubirati. Pri planiranih bolnikih ugotovimo že v naprej, da gre za težko intubacijo in se zato intubacije lotimo s posebnimi pripomočki, kot so fiberoptični bronhoskop, airtraq ali intubacijska laringealna maska, da naštejem samo tiste najbolj pogoste. Da bi bolnika ventilirali z masko med operativnim posegom pa ne pomnim. Obrazno masko uporabimo le v primeru, da gre za kratek poseg in da bolnika lahko diha spontano ali je potrebna le nekaj minutna ventilacija. V vseh ostalih primerih bo pameten anesteziolog izbral tehniko, ki omogoča zaščito dihalne poti.
    Kolegi na terenu morajo v pravilu imeti enega ali celo dva izurjena sodelavca. Ne želim podcenjevati teža s katerimi se kolegi na terenu srečujejo, vendar sem pa prepričan, da bi za anesteziologa, zaradi primernih izkušenj, te težave bile bistveno manjše.
    Razvite države v katerih zdravniki na terenu ne sodelujejo pri nujni medicinski pomoči so ZDA in Velika Britanija. Povsod drugod se na ta ali drugačen način vključujejo zdravniki. Paramediki v ZDA zaključijo 2000 urno usposabljanje, da bi intubacijo izvajali gasilci ali policisti pa do sedaj nisem zasledil. V Sloveniji bi bili srečni, če bi nudili prvo pomoč. Defibrilacija z avtomatskim zunanjim defibrilatorjem je tako ali tako postopek, ki naj bi ga uporabljali laiki, tudi pri nas.
    Vaš komentar je podoben toku misli in mu je težko slediti. Tujki, ki povzročijo popolno zaporo dihalne poti so izjemno redki. Tiste, ki povzročajo delno zaporo, pa anesteziologi vidimo vse, ker se tujek ne odstranjuje »na živo«. V nadaljevanju primerjate operativni poseg z padcem z balkona ali pod vlak. Ni čisto jasno, kaj želite povedati, da na terenu lahko bolnika tudi malo boli ali da so kolegi na terenu uspešni pri zdravljenju bolečine (sam upam, da to drugo). Čas prevoza je pomemben in usposobljenost zdravnika prav tako. Brez tega poškodovanec ali bolnik pri nas res ne vidi anesteziologa. Trditve v nadaljevanju so seveda absurdne. Anesteziologi prav pogosto zdravimo poškodovance in bolnike, ki so v zelo težkem stanju in nasprotno z vašo trditvijo nikogar ne odklonimo.
    Skrb za umirajoče bolnik je pomemben del nalog družinskega zdravnika, škoda je, da nimamo več materialnih in človeških virov, ki bi omogočili ustrezno nego teh bolnikov v domačem okolju, kar je za bolnika zagotovo bolj prijazno kot bolnišnica. Imam pa občutek, da mi želite povedati, da je primarni zdravnik enako dober saj:« Za njihove vitalne funkcije skrbi tudi primarni zdravnik«, čeprav nisem nikjer trdil nasprotno. Vsakdo od nas ima svoje delo in svoje zadolžitve. In kolegi na primarnem nivoju uspešno rešijo večino problemov, ki jih ima bolnik. Zato morajo imeti zelo široko znanje in poznati različne medicinske veje. Vendar to velja tudi za anesteziologe, s to razliko, da so bolniki, ki jih zdravimo v enotah intenzivnega zdravljenja pogosto v slabšem stanju.
    Priznati moram, da povezave med zadnjimi stavki ne dojamem prav dobro. Anestezija je predvsem znanost in ne umetnost. Zagotovo je potrebno svoje zdravje čuvati in to je zagotovo ceneje, kot zdravljenje tako za posameznika kot za družbu.
    Predzadnja trditev: »Prav nasprotno, samo se trudim da prikažem stanje tako kako bi moralo biti v resnici. » enostavno ne drži. Resnice žal ne poznate, čeprav se vam zdi, da jo. Ob prebiranju vašega komentarja sem imel občutek, da berem ministrov govor, on namreč tudi rad govori o stvareh o katerih ne ve dovolj.

  4. yyyy, dne 30.04.2009

    Spoštovani dr. Vlahović!
    Od srca hvala na odgovoru! :) ))!
    Malo ste me res užalili, sicer pravkar s tem blogom (ali se tudi Vam ne zdi tako? Ali smo bralci preobčutljivi?!)Jah, da je anestezija elitna stroka zato ker se anestezioogi počutijo kot pripadniki specijalinih enot v vojski? E, mene ste prakar tu zmedli. James Jones pravi da se vojaki počutijo prekleto. Ima logike. Vedno ti je žal anesteziologa pravkar zato ker misliš da se tudi on počuti prekleto. Spet ima logike. In potem, oni se počutijo elitno. Po meni sicer -zakaj ne? Ampak, v tem primeru-zakaj bi jih gdo žalil, če se že sami počutijo elitno? Po meni, ne mislim da vojska ni elitna stroka ter da to ne bi šlo skupaj. Samo, meni se je zdelo kot da ste hoteli povedati da se anesteziologija kot stroka razvila iz preklete v elitno. Če bi to rekli za vojsko, po meni je vojska prekleta za vreme vojne, elitna v miru. Torej…
    Toliko zaenkrat o temi “Vojna in mir”.
    Glede brezposelnosti anesteziologov, najde se na internetu da se posamezniki tožijo da naj bi zaradi napredka v tehniki ostajali brez posla. Tudi posamezniki iščejo zaposlitev brez uspeha in na internetu iščejo nasvete. Če spet uspem najti nekaj od tega, pošljem. Ampak, res je. Če lažejo oni, lažem tudi jaz.

    Tukaj imam nekaj o uzrokih smrti pri anesteziji. Enkrat so omenili primer da je bolnik umrl med op baje zaradi tega ker je tubus bil 20 ali 30 minut v požiralniku pa niso pravočasno opazili. (Baje nekje v Ameriki!) In zdaj kako je prišlo do tega da se to “ni opazilo”, o tem nigdo ni napisal nič. A če ni šlo za kakšno hektiko, potem bi bilo interesantno in tudi POMEMBNO da vemo zakaj je prišlo do tega, ali se ne strinjate?

    In jaz se še ne strinjam da je bolnik v intenzivni enoti v slabšem stanju kot ostali umirajoči bolniki. Vsi umirajoči bolniki so v teškem stanju, kdo je težji in kdo lažji, odvisno je od njegove eventuelne bolezni in težav,ter, še enkrat, ne gredo vsi v bolnico. Torej na sploh, ne samo v Ljubljani ali v Sloveniji. Nekateri ker ne morejo, nekater ker so to sami izbrali. Vsaj ja tako mislim. In še se nekaj nismo razumeli, glede ventilacije na terenu. Veliko bolnikv namreč niso tešči. Kako jih boste predihavali, če sumite na poln želodec?
    Ali intubirate, seveda čimprej, drugače je že prepozno. In samo to hočem povedati, da ta najtežji del oskrbe v bistvu ima primarni zdravnik, ki je časovno toliko omejen v teh 4-10 minut koliko jih ima da to vse enostavno MORA narediti hitro, pravilno in sam. Ne verjamem da bo to naredil kaki elitni ministar (no, ne pomeni da ne bi pomagal in cenim dobro voljo!). Če taki bolnik neha dihati, primarni zdravnik mora takoj pravilno ukrepati. Če pride do srčnega zastoja, spet MORA pravilno in pravočasno ukrepati. ALi ni tako? Ko bolnik sploh pride do bolnice, ono najbolj “elitno”, najbolj “vojaško” je že opravljeno.

    Potemi ti tujki v dihalnih poteh…velja tudi kot za reanimacije-ali je večja verjetnost da do tega pride na terenu ali v bolnici? Če bi se to bolj pogosto dogajalo v bolnici, to ne bi bilo dobro, ali ni res? Tu je velika sreča če je obstrukcija taka da bolnik sploh dočaka primarnega zdravnika. Tistu najbolj “elitni” tujki tudi primarnega zdravnike mogoče ne bodo videli…!

    To da “nekateri poškodovanci sploh ne vidijo anestezista” ne pomeni nič drugega kot da bolnik na poti enostavno umre in ne vidi ga zato!

    In zato me je to “elitno” malo zmotilo..izpadlo je da ne vem na kar se to nanaša..baje se namreč po svetu urgence zapirajo, zbaje da zato vse to delajo tisti “gasilci in policisti”, kar pomeni, če bi imeli srčni zastoj doma, ne bo vas defibriliral anesteziolog, temveč izurjeni policist…no, res je da je vse neuradno, ampak tudi da se o tem govori…ter tudi o tem da bolniki v razvitih deželah nimajo vsi dobro zdravstveno zaščito, kljub tem da so anesteziologi baje brez posla…res ne vem, 30 let izkušenj nimam, a kakšne bodo moje izkušnje čez naslednjih 30 let tudi ne vem, tako da so vsi komentarji dobrodošli…

  5. dv58, dne 30.04.2009

    Spoštovani, kdorkoli že da ste!
    Zelo enostavno je razpravljati iz anonimnosti interneta, ko za svojimi trditvami ni potrebno stati. Lahko torej samo ugibam o vaših referencah. Z neznanci se ne mislim spuščati v polemike, saj so vedno nekoristne.
    Vašem razmišljanju težko sledim. Predlagam, da občasno preberete to kar napišete. Anesteziologi vedno rešujemo probleme, ki jih dostikrat ustvarijo drugi. Mogoče analogija z vojsko niti ni bila najboljša, vendar je njen namen bil ukazati na dejstvo, da smo anesteziologi usposobljeni za najtežje naloge tako kot specialne enote, pa če je to vam všeč ali ne.
    To, da se nekaj najde na internetu nima nikakršne teže v resni razpravi. Seveda čedalje bolj dvomim, da je to tisto kar želite. Mnenja posameznikov so povsem nepomembna pri ocenjevanju zaposlenosti anesteziologov v omenjenih državah in sklicevanje na takšna mnenja ni resen argument.
    O vzrokih smrtnosti v anesteziji ne moremo soditi na temelju enega primera. Poročila o podobnih zapletih so bila publicirana, samo močno dvomim, da ste se do njih prebili. Tam bi namreč ugotovili, da ne gre za nobeno »hektiko« kar koli že, da to je, temveč gre za pomanjkanje nadzora, značilno za obdobje pred klinično uporabo kapnografije.
    Glede na vse kar ste do sedaj napisali močno dvomim, da ste kvalificirani soditi o bolnikih v intenzivni terapiji. Dozdeva mi se, enote za intenzivno terapijo niti videli niste. Bolniki v enoti intenzivne terapije niso umirajoči bolniki. Pri bolnikih v terminalnem stanju ne gre več za zdravljenje temveč za lajšanje težav.
    Ventilacija bolnika ob nezaščiteni dihalni poti je možna, in imam Vas na sumu, da bi to skoraj moral vedeti, da v tem primeru uporabimo Selickov manever. Gospod Selick je o tem pisal v začetku 60 let, torej še preden ste si začeli nabirati izkušnje. Iz vaše pripombe pa razberem, da bi tudi sam pripadal elitnim »enotam« pa Vam nekako ne uspeva, bog ve zakaj.
    Tujki v dihalni poti, ki povzročijo srčni zastoj oz popolno zaporo dihalne poti so redki in ne vem kaj Vam tu ni jasno, da vedno znova ponavljate.
    Kaj ste želeli povedati z zadnjim odstavkom, pa enostavno nisem razumel. Policisti, ki defibrilirajo, urgence, ki se zapirajo in anesteziologi ki iščejo zaposlitev in vi ki nimate trideset let izkušenj in so Vam komentarji dobrodošli. V tem primeru se bom komentarja vzdržal. Ponovil bi edino to, da je anesteziologija elitna medicinska stroka, ki zahteva temeljito in dolgotrajno usposabljanje in da anesteziologi znamo rešiti marsikateri problem, pa če to vas moti ali ne.

  6. ism4, dne 14.07.2009

    Lepo pozdravljeni dr. Vlahović!

    Med iskanjem internetnih vsebin o zgodovini anestezije, sem presenečeno “naletela” na vaš blog in ga z veseljem prebrskala in kakšno zanimivo temo prebrala.
    Moram pa priznati, da so bolj zanimivi za branje “sočni” komentarji,zanimivo je predvsem kako “sproščeno” ljudje radi komentirajo zadeve, verjetno zato ker napisane besede bolijo manj kot pogovor na 4 oči in ker ima človek čas za premislek o odgovoru in ni soočen z dejstvi na “licu mesta”!
    Mislim da varianta o blogu sploh ni slaba, v bistvu je ene vrste dnevnik, človek svobodno izrazi svoje mneje o tem in onem, in se zato bolje počuti!?
    Skratka, veselim se nadaljnem prebiranju, če pa imate kakšne dobre povezave o temi “zgodovina anestezije v Slo” vas lepo prosim če mi jih posredujete.
    Hvala in lep pozz od Slađane :) )))

  7. dv58, dne 20.07.2009

    Hvala Slađana!

    Veseli me, da ti je moj blog všeč. Upam, da se še kadaj oglasiš.

    lep pozdrav

    Dušan Vlahović

Komentiraj

Za objavo komentarja moraš biti prijavljen.