Mesečni arhiv: April 2009

OSEBNI RECEPTI IN VARČEVANJE

Osebni recepti in varčevanje

Varčevanje je po mojem osebnem mnenju vedno potrebno ne samo v času krize. Stroškovna učinkovitost je sicer ekonomski pojem, vendar ga v medicinskem kontekstu razumem nekoliko drugače kot ekonomisti. Pokazatelj učinkovitosti ni dobiček, čeprav jim to na ZZZS in v KC ni popolnoma jasno, temveč preživetje ali ozdravitev. Porabo v medicini torej ne bi smeli ocenjevati glede na to kakšen dobiček ustvarimo temveč koliko bolnikov pozdravimo. Poročila ZZZS po navadi govorijo samo o porabljenem denarju, ne pa o učinkih te porabe. Trditve, da je preveč napotitev na sekundarni in terciarni nivo temeljijo na čemu že? Kdo je tisti, ki ocenjuje ali je bila napotitev k specialistu opravičena, birokrat na ministrstvu ali zdravnik zavarovalnice, ki bolnika od blizu ni videl že dolgo časa. Administrativno omejevanje porabe v zdravstvu ima lahko samo en rezultat – večjo porabo. Zdravnik ne bo mogel poslati bolnika k specialistu pravočasno, ker mu to preprečujeta Samo Fakin in Borut Miklavčič, ga bo pa poslal, ko se bo stanje tako poslabšalo, da bo bolnika potrebno zdraviti v intenzivni terapiji. Močno dvomim, da bo takšno zdravljenje cenejše, lahko pa garantiram, da bo za bolnika bistveno slabše. G. Fakin razmetava z denarjem in kupuje nepremičnine nam pa vsiljuje zgrešen način varčevanja. Čudi me, da vlada še vedno nadaljuje z nakupom finskih oklepnikov in podobnimi stvarmi. Varčevati je potrebno pri tistih stvareh, ki jih ne potrebujemo. Vojska je zagotovo ena od teh stvari.

Recepte predpisujem 20 let. Že osebni recepti so predstavljal neko čudno diskriminacijo med zdravniki. Ukinjanje le teh je pa absurden postopek, ki ne bo prihranil ničesar. Bolniki bodo recepte dobili pri družinskih zdravnikih in to bo vse. Osebni recepti niso nikoli nikomur predstavljali vir dohodka, kako so potem lahko boniteta. Ta boniteta se je kazala edino tako, da so te znanci in svojci obiskovali vsaj takrat ko jim je zmanjkalo zdravil. Vedno znova sem zgrožen nad škodo, ki jo zdravstvenem sistemu. Na eni strani se zdravniki trudimo, da bi za svoje bolnike poskrbeli čim bolje, na drugi strani pa politika podtakne neke samozvane eksperte, ki v nekaj mesecih lahko porušijo tisto, kar je grajeno leta in to samo zato, da bi pridobili politične točke in poskrbeli za lastno promocijo.

O g. Živkoviču ne bom izgubljal besed, jih je škoda. Povedal bi le to, da so tako zasebniki kot upokojeni zdravniki še vedno zdravniki in imajo pravico zdraviti bolnike dokler imajo licenco. Da bi to lahko početi morajo imeti možnost napisati recept. Zdravniki receptov ne predpisujemo zato, da bi zdravila preprodajali ali kaj podobnega, predpisujemo jih edino zato ker jih bolnik potrebuje. Ne zavarovalnica ne ministrstvo nimata pravice presojati strokovne odločitve zdravnikov, za to enostavno niso usposobljeni. Verjamem, da bi si želeli, da jih upoštevamo kot vrhovne razsodnike in modrece. g. minister se je celo odpravil v Celjsko bolnišnico obiskati poškodovanke iz zadnje prometne, bog bi vedel za kaj. Da bi svetoval pri zdravljenju? Da bi pogledal ali so poškodovanci upravičeno poslani na sekundarni nivo? Najbolj verjetno za to, da se je malo nastavil kameram. Ad nauseam.

  • Share/Bookmark