Dnevni arhiv: 11.09.2009

Vstajenje ministra

Skoraj sem že pogrešal našega ministra z njegovo sovjetsko avtorativno držo. Nihče ni napadal in blatil zdravnikov, kajti v poletni nirvani so celo “novinarji” kanala A in Financ spali. Sedaj se je pa začela nova gledališka sezona. Nisem pa prepričan ali gledamo komedijo ali tragedijo. Sam nimam popoldanske ambulante ali česa podobnega, vendar ne vidim nič spornega v tem, da so zdravniki pripravljeni žrtvovati dragoceni prosti čas in za to seveda zahtevajo plačilo. Sporno je lahko edino to, da bolnika namenoma preusmerijo v svojo privatno ordinacijo, javne ambulante bi pa ob tem samevale. To je seveda možno preveriti, kljub prazgodovinskem informacijskem sistemu. Močno dvomim, da bi kakšna javna specialistična ambulanta samevala.

Politiki v pravilu ne poznajo problemov, ki jih želijo na svoj vehementen in populističen način rešiti. Minister za zdravje je za svoj projekt odprave popoldanskih ambulant vzel neko anekdoto, kar je mogoče povprečnemu volivcu tudi všeč, vendar pa jasno kaže na amaterski pristop reševanju perečih problemov. Če so čakalne vrste pri ambulantni obravnavi posledica pomanjkanja zdravnikov se pri operativnem zdravljenju kažejo tudi drugi problemi. Predvsem premajhne kapacitete za intenzivno zdravljenje. Že ob nekoliko večjem prilivu poškodovancev se enote za intenzivno zdravljenje zapolnijo do te mere, da bolnike preusmerjamo drugam. Ali si to terciarni univerzitetni klinični center sme privoščiti je vprašanje za resno razpravo.

Očitno na ministrstvu naivno pričakujejo, da bodo zdravniki, ki sedaj delajo v privatnih popoldanskih ambulantah pripravljeni to isto početi v javnih ambulantah za bistveno manj denarja. Že to, da smo zdravniki pripravljeni prevzeti na sebe breme zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva z dežurstvi je veliko. Sužnje lastništvo je nekako preživela oblika ekonomije. Ob zaslužkih posameznih menedžerjev je licemerno očitati zdravnikom zaslužkarstvo. Večina nas dela veliko in smo za to delo plačani v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Dvojna merila, ki dopuščajo da je delo dr. Avra (doktor ekonomije) plačano mnogokrat več kot pa delo doktorja znanosti na področju medicine so odraz družbe brez pravih vrednot. Razmetavanje zdravstvenega denarja nagrajujemo z 200.000 € (dvomim, da je tu veliko plačanih nadur)  in to predstavlja uspešno gospodarjenje. Požrtvovalno delo zdravnikov izven delovnega časa je pa zaslužkarstvo. Še več zaslužkarstvo očita nekdo, ki si je (tako kot Aver) lahko privoščil jahto. Kakšno politikantsko sprenevedanje. Sedaj bom prenehal, ker potrebujem antiemetik.

  • Share/Bookmark