Mesečni arhiv: Junij 2010

Zgolj eno vprašanje

 Odgovor na komentar:  memat, dne 6.06.2010

Odgovor na zgolj eno vprašanje je enostaven. Zdravnikov je premalo, da bi se organiziral tri-izmenski ali dvoizmenski turnus. Natančnih številk ne poznam, ker nisem za organizacijo neposredno odgovoren. Vendar samo za dejavnost v operacijskih prostorih bi za eno izmeno potrebovali nekaj več kot 30 specialistov. V to nisem štel delo v intenzivnih terapijah (kjer mora biti načelom a zdravnik prisoten 24 ur na dan), reanimacijsko in konziliarno službo. Torej specialisti, ki smo sedaj zaposleni bi komaj pokrili eno izmeno. Dnevno bi potrebovali 20 ljudi več že za normalno delo. V skladu z zakonom ekipa, ki dežura, zjutraj odide in ne more delati v dopoldanskem času. Tako pač zahteva zakon. Takoj po vojni in pred Evropo smo zakon enostavno kršili in ostajali v službi razen, če si bil dejansko popolnoma izčrpan. Matematika se enostavno ne izide.

Na zavodu za zaposlovanje je baje razpis za 11 ansteziologov. Prijavil se ni nihče. Kljub trditvam vlade in različnih ekonomistov so dohodki v Evropi (Nemčija, Francija, Anglija) še vedno pomembno boljši kot slovenski. Dober anesteziolog bo relativno enostavno dobil službo v teh državah, zakaj bi tratil čas v Sloveniji. Tistih pa, ki za Evropo niso dovolj dobri, pa mislim, da tudi v Sloveniji ne potrebujemo. Druge rešitve, ki so v glavnem usmerjene v nadomeščanje zdravnikov z manj usposobljenim osebjem so strokovno nesprejemljive.

Žal Vas moram razočarati. Logistični procesi v bolnišnici niso niti slučajno podobni tistim v velikih podjetjih. Delovni proces je v podjetju, še posebej v proizvodnem podjetju, možno standardizirati in normirati. Poskus zavarovalnice, da normira delo zdravnikov splošne medicine je imel za posledico, da se kolegi s svojimi bolniki nimajo časa pogovarjati in jih s tem prikrajšajo prav za tisto kar veliko bolnikov  bolj potrebuje kot recept za zdravilo. Nemogoče je predvideti, kako dolgo bo trajal nek operativni poseg, nemogoče je natančno predvideti koliko časa bo potrebno, da se vstavi stent v zamašeno žilo in koliko bo časa potrebno, da se odkrijejo vse poškodbe in razrešijo vsi problemi pri hudo poškodovanem. Razlog za to je, da je dejavnikov, ki na to vplivajo zelo veliko in da na mnoge ne moremo vplivati.

 Vendar v vašem osebnem primeru bi zagotovo lahko stvari izpeljali drugače.  Zagotovo bi vas lahko obvestili, lahko bi kolega imel zamenjavo in podobno. Zadovoljstvo bolnika je zagotovo pomembna stvar.  Tudi sam, kot potencialni bolnik in plačnik zavarovanja nisem z marsičem zadovoljen. Če samo pomislim, da bi moral ležati v sobi s še tremi ali petimi bolniki, brez klimatske naprave, brez primernih sanitarij se zgrozim. Bojim se pa, da se temu, če zbolim, najbrž ne bom mogel izogniti. Vendar se mi zdi, da ta nizek standard nikogar ne moti ali pa mogoče mislijo, da so temu vzrok plače zdravnikov. 

Kar se plačila in javnih uslužbencev tiče je moj pogled nekoliko drugačen. Plačnik storitev v zdravstvu je zavod za zdravstveno zavarovanje in sredstva s katerimi razpolaga niso zajeta v proračunu države. O tem kako se ta sredstva porabljajo odloča g. Fakin ali v zavarovalnicah, ki ponujajo dodatno zavarovanje nek drug »vrhunski« strokovnjak. Zato je to, da smo zdravniki zajeti z Virantovim zakonom popoln nesmisel. Višina zdravniške plače bi morala biti določena s kolektivno pogodbo. Oz če bi živeli v državi, kjer bi se bolnišnice potegovale in borile za bolnike (tržna komponenta) in bi mogoče bile tudi zainteresirane za dobre zdravnike ter jim ponudile individualne pogodbe. V situaciji ko od države nastavljeni ljudje razmišljajo samo o zmanjševanju stroškov si zdravniki lahko zagotovimo primerno plačilo edino, če nastopamo skupaj.

Kar se tiče standardov Vam ne oporekam. Standarde je možno pripraviti in jih tudi arbitrarno ovrednotiti, ker pa mora tudi tu (tako kot pri arhitektu) ceno oblikovati tržišče, bi to verjetno bila bistveno dražja rešitev (proti kateri zdravniki ne bi imeli nič proti).  Opozoriti Vas moram še na eno dejstvo, specializaciji je v medicini veliko več kot v arhitekturi in število posegov, ki so jih sposobni opraviti le redki zdravniki, je kar veliko. Mislim, da bi v tem primeru »Finance« imele, kot pravijo »field day«.

Še nekaj besed o dežurstvu. Dežurstva se ne organizirajo zato, da bi se opravilo delo, ki se ga ne opravi v rednem času,  temveč zato, da se ob nenadnih boleznih in novo nastalih poškodbah lahko ukrepa. V to sodijo tudi zapleti, ki nastajajo pri bolnikih med bivanjem v bolnišnici. Zapleti se pojavljajo nepredvidljivo in so odvisni tako od bolezni  kot od bolnika.  Tam kjer takšne dežurne službe ni, se praviloma pojavijo številne težave. Kolikor vem so na internih klinikah omejili dežurstva na minimum. V terciarni ustanovi pa morajo biti prisotni kirurgi vseh kirurških vej, sicer ni možno oskrbovat poškodovancev na nivoju, ki je v svetu znan kot » Level 1«. Poškodovancev, ki tako oskrbo zahtevajo je v UKC približno 400 na leto, nekaj več kot en na dan. Lahko se sicer reče, da zaradi enega res ni potrebno imeti vseh teh zdravnikov in sester na voljo, razen v primeru, če ste sami tisti eden.  Zato zmanjševanje dežurne službe ni mogoče strokovno utemeljiti. G. minister mogoče misli, da če se njemu kaj zgodi, da bodo vsi kolegi prileteli na kup, vendar pa tudi, če se to res zgodi, zna biti prepozno.

Vreča je res omejena, vendar ima več lukenj in zdravstvene ni med temi. Zanima me, ker verjetno plačujete avtomobilsko zavarovanje ali tudi avtomobilskim servisom očitate, da so preveč razsipni in da jim Vi polnite vrečo. Enako kot avtomobilski servis izstavi račun »Triglavu«, bolnišnica izstavi račun zdravstveni zavarovalnici. Vendar po Vaše avtomobilski servis ustvarja dohodek in polni vrečo, bolnišnica je pa samo prazni. Pozabljate, da bo mladenič, ki ga vrnemo v delovni proces še 30 let polnil vrečo o kateri govorimo. Enak nesmisel je reči, da delamo za upokojence. Upokojenci so svoje od-delali in vplačali so veliko več kot bodo kdaj koli dobili. Če bi namreč denar vlagali kam drugam sem prepričan, da bi tistih nekaj let preživeli zelo udobno.  Sam v pokojninsko blagajno vplačam velike številke od katerih najbrž ne bom imel veliko. Jasno je, da sistem mora zagotavljati določeno mero solidarnosti in da so vplačila odvisna od višine dohodkov. Če bi z denarjem znali gospodariti (ni izključeno, da ga porabijo tudi za kakšne druge projekte) bi vsi imeli spodobno pokojnino. Debata o tem kdo za koga dela je velika demagogija.

Varnost zaposlitve in dohodka sta nedvomno pomembni, vendar tisti, ki te gotovosti nimate lahko na trgu delovne sile z lastno sposobnostjo in dokazovanjem dosežete ustrezno plačilo. Pri zdravniškem poklicu je ta trg tako majhen, da smo prisiljeni primerno plačilo zagotavljati  s pogajanji, s prav vsako slovensko vlado in seveda neprestano poslušati očitke, da nam gre samo za denar. Hvala na žalost v trgovinah še ne sprejemajo.

Toliko na zgolj eno vprašanje.

  • Share/Bookmark

Ljubiteljsko dežuranje

Očitno bi vlada in moji pacienti želeli, da se pričnem ukvarjati z novim hobijem. Ta teden sem temu hobiju že posvetil vikend, včerajšnji dan in še naslednji vikend mu bom. V 23 letih kolikor sem zaposlen v UKC sem dežural skupaj nekaj več kot 3 leta.  Ta tri leta se mi ne bodo štela v delovno dobo in če bom moral do upokojitve delati še 20 let, kot ta vlada želi bom dežural verjetno še 3 leta.  Kot, da bi šel, ne kriv ne dolžen, v zapor. Šest let življenja v operacijskih in v dežurnih sobah, ki so komaj primerne za bivanje. Takega ljubiteljstva ne bi tolerirala nobena družina in noben partner. Med tem drugi uživajo z svojimi družinami, se rekreirajo, hodijo v hribe. Vse vikende in praznike imajo proste.

Sam dežuram najmanj kar je možno in kar zmorem Drugi kolegi dežurajo še bistveno več. Zdaj pa vlada in žal tudi del bolnikov zahtevajo, da naj se odpovemo svojemu prostemu času za bistveno manjše nadomestilo. Torej naj se gremo ljubiteljstva. Žal mislim, da to ne bo šlo. Veliko raje se odpravim naslednji vikend v hribe kot pa v UKC.  Zdravstvena ustanova je sicer obvezna organizirati 24 urno zdravstveno varstvo. Vendar smo pa zaposleni dolžni delati le v okviru zakonskih omejitev, in te ne omogočajo organizacijo dežurne službe. Sedaj nas lahko razpišejo v dežurstvo, ker smo to posebej dovolili.

Verjemite ljubiteljstvo in amaterizem se v medicini ne obneseta. Za zidovi bolnišnic potrebujete profesionalce.  Tudi sam jih potrebujem kot pacient in plačnik zdravstvenega zavarovanja. O tem kako se z zdravstveno blagajno in z javnim denarjem gospodari bi se dalo marsikaj povedati. Prioritete, kaj v družbi potrebujemo in česa ne, so verjetno odvisne od zornega kota. Kaj je bolj pomembno nepremičnine, ki jih kupuje zdravstvena zavarovalnica (da Vzajemne niti ne omenjam) ali zdravniki. Potem pa so tu Patrije in Falkoni. Danes sem nekje prebral, da je Slovenska vojska gostila nekakšno mednarodno srečanje in da so na Zelenici priredili pravo vojno. Na fotografiji je viden helikopter. Ura poleta je okoli 3000 € (vsaj ko se zaračuna pri prevozu bolnikov iz tujine). Koliko stane manevrsko strelivo, amortizacija opreme, prehrana gostujočih generalov se mi niti sanja ne. In čemu. Da se pobahamo, da bodo zahtevali še več naših vojakov v Afganistanu. Misija v Afganistanu, pa še kje, stanejo ogromno denarja. Vendar se o tem malo govori. verjetno novinarčki dobijo po glavi od urednikov, če preveč stegnejo jezik. In kaj imam jaz od vseh teh silnih misij. Pravijo, da Italijani zato  branijo nebo nad mojo glavo ?? Od koga ? Bog ne daj, da bi me Italijani morali braniti, saj slovijo po junaštvu. Še posebej, kot se mnogi mogoče spomnijo, ko je treba preganjati kure, pse in mačke.  Lepo vas prosim. Vse skupaj me spominja na neko parolo, ki jo verjetno želimo pozabiti, češ delajmo kot, da bo večno mir, pripravljajmo se kot, da bo jutri vojna. Krasen izgovor za nakup Patrij.

Torej koliko denarja prihranimo, če bodo zdravniki ljubiteljsko dežurali?? In koliko Patrij za to kupimo, koliko Falkonov,  koliko….???

  • Share/Bookmark