Ljubiteljsko dežuranje

Očitno bi vlada in moji pacienti želeli, da se pričnem ukvarjati z novim hobijem. Ta teden sem temu hobiju že posvetil vikend, včerajšnji dan in še naslednji vikend mu bom. V 23 letih kolikor sem zaposlen v UKC sem dežural skupaj nekaj več kot 3 leta.  Ta tri leta se mi ne bodo štela v delovno dobo in če bom moral do upokojitve delati še 20 let, kot ta vlada želi bom dežural verjetno še 3 leta.  Kot, da bi šel, ne kriv ne dolžen, v zapor. Šest let življenja v operacijskih in v dežurnih sobah, ki so komaj primerne za bivanje. Takega ljubiteljstva ne bi tolerirala nobena družina in noben partner. Med tem drugi uživajo z svojimi družinami, se rekreirajo, hodijo v hribe. Vse vikende in praznike imajo proste.

Sam dežuram najmanj kar je možno in kar zmorem Drugi kolegi dežurajo še bistveno več. Zdaj pa vlada in žal tudi del bolnikov zahtevajo, da naj se odpovemo svojemu prostemu času za bistveno manjše nadomestilo. Torej naj se gremo ljubiteljstva. Žal mislim, da to ne bo šlo. Veliko raje se odpravim naslednji vikend v hribe kot pa v UKC.  Zdravstvena ustanova je sicer obvezna organizirati 24 urno zdravstveno varstvo. Vendar smo pa zaposleni dolžni delati le v okviru zakonskih omejitev, in te ne omogočajo organizacijo dežurne službe. Sedaj nas lahko razpišejo v dežurstvo, ker smo to posebej dovolili.

Verjemite ljubiteljstvo in amaterizem se v medicini ne obneseta. Za zidovi bolnišnic potrebujete profesionalce.  Tudi sam jih potrebujem kot pacient in plačnik zdravstvenega zavarovanja. O tem kako se z zdravstveno blagajno in z javnim denarjem gospodari bi se dalo marsikaj povedati. Prioritete, kaj v družbi potrebujemo in česa ne, so verjetno odvisne od zornega kota. Kaj je bolj pomembno nepremičnine, ki jih kupuje zdravstvena zavarovalnica (da Vzajemne niti ne omenjam) ali zdravniki. Potem pa so tu Patrije in Falkoni. Danes sem nekje prebral, da je Slovenska vojska gostila nekakšno mednarodno srečanje in da so na Zelenici priredili pravo vojno. Na fotografiji je viden helikopter. Ura poleta je okoli 3000 € (vsaj ko se zaračuna pri prevozu bolnikov iz tujine). Koliko stane manevrsko strelivo, amortizacija opreme, prehrana gostujočih generalov se mi niti sanja ne. In čemu. Da se pobahamo, da bodo zahtevali še več naših vojakov v Afganistanu. Misija v Afganistanu, pa še kje, stanejo ogromno denarja. Vendar se o tem malo govori. verjetno novinarčki dobijo po glavi od urednikov, če preveč stegnejo jezik. In kaj imam jaz od vseh teh silnih misij. Pravijo, da Italijani zato  branijo nebo nad mojo glavo ?? Od koga ? Bog ne daj, da bi me Italijani morali braniti, saj slovijo po junaštvu. Še posebej, kot se mnogi mogoče spomnijo, ko je treba preganjati kure, pse in mačke.  Lepo vas prosim. Vse skupaj me spominja na neko parolo, ki jo verjetno želimo pozabiti, češ delajmo kot, da bo večno mir, pripravljajmo se kot, da bo jutri vojna. Krasen izgovor za nakup Patrij.

Torej koliko denarja prihranimo, če bodo zdravniki ljubiteljsko dežurali?? In koliko Patrij za to kupimo, koliko Falkonov,  koliko….???

2 komentarjev na "Ljubiteljsko dežuranje"

  1. memat, dne 6.06.2010

    Zgolj eno vprašanje:

    Zakaj ni možno organizirati dela v več izmenah?

    Vsak zdravnik bi delal v okviru zakonskih omejitev, pač popoldansko ali nočno izmeno.

    Mogoče nenavadna primerjava, ampak logistični procesi v velikih podjetjih so zelo podobni tistim v bolnici. Pa imam velikokrat občutek, da so v bolnici neverjetno neorganizirani.

    Moj osebni primer: na pregled sem bil naročen ob osmih zjutraj, pa mi sestra pove, da zdravnik začne delati ob 12, ker ima prej ultrazvočne preglede. Dobro, če bi bilo nekaj nujnega ali enkrat. Ampak to se je ponovilo že vsaj trikrat. Če bi me vsaj isto jutro obvestili, pa bi šel v službo. Tako pa…

    Glede višine plačila: zdravniki ste javni uslužbenci, ker ste pač plačani iz proračuna. Arhitekt v zasebnem podjetju je plačan glede na projekt, ki ga dela. Pa če je v službi zato pet ur na dan ali pa dvajset, šefa to prav malo briga.
    Težko me boste prepričali, da ni možno narediti standardov, ki bi vključevali npr. težo bolezni bolnika, zahtevnost obravnave in podobno.
    In bi bili plačani po tem.

    Na tak način z izmenskim delom in pravimi standardi plačila bi dežurstvo zmanjšali na minimum. Za obvezen preostanek bi bili plačani, ampak takih dežurstev bi bilo precej manj in javnega upora proti temu tudi ne.

    Z vsem spoštovanjem do vašega poklica, prav je tudi da ste pošteno plačani. Ampak vreča iz katere gre denar je omejena. Polnimo jo pa mi, ki delamo v zasebnem sektorju. In zame je vedenje, da ne morem izgubiti službe in da bo redna plača tudi naslednji mesec razkošje. ..

  2. dv58, dne 6.06.2010

    Hvala za komentar! Odgovor najdete v naslednji objavi.

    lep pozdrav

    Dušan Vlahović

Komentiraj

Za objavo komentarja moraš biti prijavljen.