iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

Vsi pozivajo zdravnike !

Komentiraj

Objavil/a dv58 8.09.2010 ob 18:23 pod Aktualno, Medicina, Slovenija, politika, zdravstvo

Zanimivo je,  kako nihče ne poziva g Pahorja, vlado in ministre, da priznajo, da so se zmotili in umaknejo sporni zakon. Zgodovina, ki jo g. Pahor tako rad ustvarja, si zapomni tudi poražence. Zakaj je potrebno zaradi nekih besed, ki jim rečemo zakon, ogrožati zdravje bolnikov. Saj zakon je vendarle dogovor med ljudmi in ne nekaj kar se ne more spremeniti, to ni biološka danost.

Tendenciozno in enostransko poročanje novinarjev (kako hudiča so jih kupili?) pušča v javnosti vtis, da bo minister Marušič s čarobno palčko, ki se ji reče reforma rešil vse probleme, samo zdravniki naj nehajo delati probleme. Vsak minister, do sedaj, je želel nekaj reformirati.  Ta reformistični larpurlatizem pa seveda ne pomeni, da je z zdravstvom kaj hudo narobe. Kaj je torej z zdravstvom narobe?. Sedaj seveda lahko skočijo v zrak vsi zvesti požiralci medijskih neumnosti in začnejo naštevati. Najpogosteje bodo naštete verjetno čakalne dobe, neprijazni in arogantni zdravniki, ki delajo napake in še služijo po vrhu, namesto, da bi varčevali in prispevali vzdržnosti proračuna.

Od vseh naštetih problemov so čakalne dobe najbolj realen problem. Čakalne dobe nastajajo pri diagnostičnih in terapevtskih posegih. Koliko bolnikov je možno varno obdelati je odvisno od števila aparatur, operacijskih dvoran, števila mest v enotah intenzivne terapije in ne nazadnje od števila osebja, ki je na voljo. Lahko minister še tako obrača in išče različne organizacijske modele, v Ljubljanskem UKC bomo imeli samo 3 CT aparate. Po besedah kolegov, ki tam delajo so že sedaj obremenjena do meja zmogljivosti (aparati). Povečanje obremenitev vodi okvaram, ki so že sedaj, za moj okus prepogoste. Lahko se sicer operira 24 ur na dan vendar bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje je čedalje več, v UKC je na voljo 28 . 30 postelj, če bolnike malo stlačimo. Posledica takšnega operiranja bo zagotovo večja smrtnost. Torej reformirati zdravstvo, ki deluje relativno dobro je nesmiselno. Naštete probleme bi rešili z dodatnim denarjem, ki ga pa baje ni, ker so kupili Patrije, ladjo in druge igrače za odrasle, ki ničemer ne služijo; ker moramo podpirati 17 ministrov, ki jim po glavi rojijo same pametne ideje. Kako Švici uspe z 6 ministri? Zdravstvo zagotovo ne more rešiti javnih financ tudi, če zdravniki delamo zastonj. Dokler bo vlada nepremišljeno razmetavala denar davkoplačevalcev rešitve za vzdržnost javnih financ ne bo.  Zato prosim ne pozivajte zdravnikov, pozivajte vlado, da to sedanjo neumnost reši v čim krajšem času!

  • Share/Bookmark
 
8 odgovorov na “Vsi pozivajo zdravnike !”
  1. jesis - 8.09.2010 ob 19:37
  2. budra - 8.09.2010 ob 20:23

    Tako, kot si zapisal, v nekaterih primerih bolniki čakajo, ker zmogljivost sistema je omejena (premajhno število zdravnikov, razpoložljivost aparatov in prostorov). To se nanaša predvsem na vrhunsko medicino.V večini primerov pa ni problem v tem. Zavarovalnica namreč določa bolnišnicam in privatnikom maksimalni obseg dela, če je opravljeno več, ni plačano. Kadar je predvidevana čakalna doba neustrezno dolga ima gospod Fakin po zakonu možnost in obvezo, da prizadete napoti v tujino. Čakalne dobe so obstajale tudi pred vladnim ekscesom, le da je zdaj prizadetih več ljudi. Z zdravniškim delom, ki se drži veljavne slovenske zakonodaje je zavarovalnica prihranila (zaradi zmanjšanega obsega dela) veliko denarja. Stvari bi se zelo hitro razčistile, če bi vsi bolniki na čakanju dali vlogo za napotitev na zdravljenje v tujino. Medicina na drugi strani meje ni nič slabša kot pri nas, torej brez strahu. Takoj bi bilo jasno, kdo krši bolnikove pravice in kaj je ekonomsko upravičeno.

  3. partious - 9.09.2010 ob 23:02

    Zdi se mi, da so ob vseh sporih glavna vprašanja potisnjena v ozadje. Mogoče je Vam, glede na to, da ste del sistem o tem znanega kaj več?

    1. Pomanjkanje zdravnikov
    Misli, da je ustvarjeno umetno, morda celo namerno. Mislim, da je vsaj približno jasno, koliko zdravnikov posamezne stroke mora biti na določeno število prebivalcev/ na ustanovo ipd. Neko povprečje, ki bistveno ne odstopa od realne vrednosti. Jasno je tudi, koliko zdravnikov se na leto upokoji in koliko izobrazi. Torej se lahko zaradi spremembe standardov število razlikuje od željenega, ampak ne za 2000 zdravnikov. Da bo do tega prišlo je po mojem mnenju marsikdo vedel. Ali pa nekdšo nezna seštevat. Ali oboje.

    2. Posamezni ekscesi glede plač
    Vrhunski specialist mora biti dobro plačan. Se strinjam. Ne razumem pa sledečega. Zdravnik je hkrati tudi direktor zdravstvenega doma. In dobiva 2 plači. No, tu pa nekaj ni vredu. Težko me bo kdo prepričal, da dela 16 ur vsak dan. Dve službi torej. Jasno je, da za dodatno delo zasluži dodatek. Ne pa še ene plače. Če je delo tako zahtevno, pač zaposlite nekoga drugega. Morda celo nekoga, ki se bolj poglobljeno ukvarja z optimizacijo procesov v zdravstvu. Na strani medicinske fakultete v ljubljani v predmetniku nikjer nisem našel predmeta Upravljanje s človeškimi viri, kot se tem sedaj učeno reče. Poanta je naslednja: Mislim, da zdravniki za to delo niste najbolj primerni. Birokratskih organizacijsko-denarnih zadev ste priučeni. In vaše osnovno znanje je enostavno PREDRAGOCENO in PREDRAGO, da bi se ukvarjali še s tem. Skratka, predolgo ste študirali druge stvari, da bi se s tem ukvarjali.
    Pogost komentar na to je, da drugi za to niso dovolj usposobljeni. Menim, da ni upravičen. Recimo za nakup nove naprave. Zdravnik poda seznam kriterijev, kakšne lastnosti naprava ima, sam nakup pa mora speljati nekdo drug. Oba profila, zdravnik in organizator dela/menedžer sodelujeta, vsak počne kar najboljše zna.
    Mogoče še primer, ki je meni znan iz medijev. Nova urgenca UKC Lj. Graditi se je začela na podlagi idejnega načrta. Zaradi tega so tudi tista dvigala narobe projektirana. Ne bi želel valiti krivde na zdravnike, ampak v času začetka gradnje je bil na mestu ministra – zdravnik. Mislim, da mu kljub najboljšim namenom enostavno ni bilo jasno, da je gradnja urgence samo z idejnim načrtom nekaj takega kot zdravljenje herpesa z ospenom. Enostavo ne gre. Tudi prizidka k stanovanjski hiši se ne gradi na tak način. Ne pa urgence.
    S načrtovanjem se precej ukvarjam in vem, da je bil OI tudi grajen na tak način. Ni mi jasno, zakaj se medicinske ustanove v sloveniji ne gradijo po normalnem vrstnem redu.
    1. Zdravniki na podlagi študij povedno kaj potrebujejo
    2. Na podlagi tega se naredi finančni načrt.
    3. Bolnišnico načrtujejo arhitekti na podlagi zahtev.
    4. Zdravnikom se predstavi, na kakšen način so bile zahteve upoštevane, zakaj ne/da in se naredijo popravki.
    5. naredi se končna finančna konstrukcija
    6. začne se z delom.

    Ko je bil OI narejen, se je začela kritika izvajalcev, da so nesposobni in zasluškarji. Nobeden pa ni povedal, da se je med gradnjo načrt večkrat spreminjal, dodajali so se laboratoriji ipd. Stalno popravljanje načrtov pa vodi v napake. In za SCT je bilo popravljanje napak drago, zelo drago. In še enkrat: glavni krivec je stalno spreminjanje načrtov. V odboru za investicije pa ni bilo niti enega arhitekta. Bilo pa je veliko zdravnikov. Vključno s takratnim predstednikom OI.
    Mislim, da so se tu nekateri zdravniki spustili na področje, ki mu niso kos. Arhitekti (tudi v Sloveniji) znajo načrtovati dobre bolnice. Ampak slovenski razpisi gredo nekako tako: hočemo nekaj na štirih kolesih, za čim manj denarja, čim hitreje. Ko je voz narejen, povedo da hočejo še 200 konjski motor. Potem pač dobijo predelan voz z dvesto konjskim motorjem. Čudežev (zaenkrat) še nihče ne zna delati, tudi arhitekti ne.

    Se opravičujem za daljši komentar, ampak novinarji dandane predvsem povzemajo mnenja dveh, treh ljudi. Kakšne resne debate na to temo še nisem zasledil im mogoče je to priložnost, da vidim še razmišljanje nekoga, ki se s tem ukvarja.

    lep pozdrav.

  4. dv58 - 10.09.2010 ob 15:16

    Hvala za zanimiv komentar! Dobro razmišljajte in imate marsikaj prav. Strinjam se, da so glavna vprašanja pogosto potisnjena v ozadje. Pomanjkanje zdravnikov nas pesti odkar pomnim. Diplomiral sem pred 25 leti in že takrat smo govorili o tem. Medicina še posebej v socializmu ni bila zelo privlačen poklic in takrat je pričelo nastajati pomanjkanje. O temu koliko velike kapacitete na fakultetah in koliko zdravnikov potrebujemo je vedno odločala politika. O tem odloča še danes. Čeprav se, kot ste sami ugotovili da predvideti bodoče potrebe, tega nihče ni nikoli storil. Od kar sem zaposlen v UKC je tu veljala restriktivna politika zaposlovanja. Poudariti je potrebno tudi to, da povečanim potreba po zdravnikih prispeva tudi širitev različnih dejavnosti, kar odseva razvoj medicinske stroke. Kakorkoli že, zdravnikov je premalo in jih še nekaj časa ne bo dovolj. Tudi v Evropi je podobno, vsaj za neke specialisti.
    Dvojne plače direktorja zdravstvenega doma so anomalija, vendar priznam, da ne poznam nobenega, ki bi jih dobival. Če pa ta direktor zasluži z delom prek polnega delovnega časa še eno plačo, zato ker toliko dežura se mi pa za enkrat, ker druge rešitve ni ne zdi sporno. Mislim, da je pretekli teden nazorno pokazal, kaj se zgodi, če zdravniki ne delajo preko polnega delovnega časa. oz če njihovo delo omejimo na zakonsko omejeno količino. Zdravniki smo pripravljeni delati toliko, da pokrijemo potrebe, vendar za to pričakujemo primerno plačilo.
    Kar se direktorjev tiče je moje mnenje verjetno za večino nekoliko ekstremno. Direktorji, računovodje in njim podobni bi morali zagotavljati podporo osnovni dejavnosti, ki je zdravljenje bolnikov. Optimiziranje procesov je verjetno Tajnikarjeva pravljica za študente. V zdravstvu so postopki (njihovo zaporedje) in organizacija odvisni predvsem od narave bolezni in poškodbe. Zdravstvena ustanova ni restavracija. Aktualna tema so dežurstva. V tujini (UK, USA, Avstralija in Nova Zelandija) so ugotovili, da je smrtnost večja na navadnih oddelkih in so zato ustanovili posebne time, ki imajo za nalogo odkrivati in odpravljati zaplete pri bolnikih, ki vodijo v srčni zastoj. Pri nas bomo pa dežurstva ukinjali. Organizator dela/menedžer tudi. če bo takšne podatke videl ne bo vedel kaj z njimi. Govorim iz izkušenj.
    O planiranju investicij imate nedvomno prav. Vendar problem vidim zopet v tem, da načrte delajo ljudje, ki pravzaprav ne poznajo prakse in problemov. To so po navadi predstavniki politike in ministrstev v posameznih inštitucijah. Mnenje stroke se dostikrat obide. Ker od blizu poznam to problematiko, lahko z vso odgovornostjo rečem, da če bi vprašali zdravnike in sestre lifti zagotovo ne bili premajhni in še marsikaj bi delovalo. Arhitekti in tudi drugi strokovnjaki svoje delo zagotovo obvladajo, vendar ne vedo s kom se pogovarjajo in kdo jim daje informacije. Laiki namreč mislijo, da če si zdravnik, da se potem spoznaš na prav vse kar je v zvezi z medicino.

  5. ancksha - 12.09.2010 ob 22:32

    Mene pa zanima, kako je mogoče, da boste anesteziologi mirno požrli Tajnikarjevo izjavo, da itak nič ne delate? Mislim halooo? Če bi bila jaz na kakšnem pomembnejšem anesteziološkem stolčku ne bi nobeden izmed kolegov vrnil soglasja za delo preko polnega delovnega časa, dokler se omenjeni gospod ne odstrani iz nadzornega odbora UKC. Naj pride kdo, ki je v ekonomiji visoko strokovno usposobljen in ki je vsaj tako minimalno samokritičen, da razume zakaj se je rek “Le čevlje sodi naj kopitar” tako dobro prijel. Svašta… Nekaterih stvari pač ne štekam – zanima me, kakšna neki je “strategija promocije specializacije” s strani anesteziologov, da že apriori nekemu XY abervezerju dovolite take izjave. Zame ni strokovnjak tisti, ki misli da vse ve, ampak tisti, ki ve, česa ne ve – Tajnikar to dosti očitno ni. Še manj pa kak Pezdir – ko je pogruntal, da v zdravstvu ne bo dobro profitiral, se je začel ubadati z elektro-vračili-denarja.. Le kaj pride za tem?

  6. dv58 - 14.09.2010 ob 19:48

    Odgovarjam z zamudo po 24 urnem neprekinjenem delu. Toliko o tem koliko delamo. Kar se Tajnikarja tiče je ideja zelo dobra. On k sreči ni toliko pomemben, da bi zaradi njega ogrožali bolnike. Prof. Manohin je napisal pismo v imenu vseh nas, ki je naslovljeno na vse relevantne naslove, vključno z ministrstvom za zdravje, v katerem zahtevamo, da se Tajnikar zamenja. Rezultate in odzive še čakamo. Bojim se pa, da jih prav veliko ne bo.
    Do strategije promocije verjetno še nismo prišli. Trenutno je to še prepuščeno posameznikom. Sam se trudi predstaviti svojo specialnost predvsem mladim kolegom. Se strinjam, da to najbrž ni dovolj.

  7. partious - 24.09.2010 ob 21:55

    Še komentar na zgornji pogovor o zaposlovanju. O ostali tematiki glede pristojnosti anesteziologov in medicinskih sester vem premalo, da bi lahko komentiral. Verjetno je za nas kot potencialne bolnike dogovor, sprejemljiv za obe strani še najboljša rešitev. Pa čim manj podrobnosti naj uide v javnost. Ne prispevajo ravno k ugledu zdravstva, kot noben spor pač ne.

    In sedaj glede zaposlovanja. Medicina je eden najdražjih študijev. Zato bi pričakoval, da je čim bolj optimalno izračunano število diplomantov. Naključno sem našel tale prispevek: http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dvpis%27&pageSize=20&frelation=Zdravni%C5%A1ki%20vestnik

    LETNO ŠTEVILO DIPLOMANTOV MEDICINE IN NAČRTOVANJE
    VPISA NA MEDICINSKO FAKULTETO V LJUBLJANI
    Saša Svetina
    Inštitut za biofiziko, Medicinska fakulteta

    Je prispevek enega od profesorjev glede zaposlovanja. Spominja me na prehranjevalno verigo. Zgodbo o lisicah in zajcih. Kaos, skratka. Ali pa trenutni navdih. Po mojem mnenju bistvena stavka:
    “Po nekem naključju ali
    morda kar zaradi nesmotrnega načrtovanja smo bili
    ravno takrat v enem od minimumov v poteku letnega
    števila diplomiranih zdravnikov (Sl. 1). Pojavila se je
    zahteva, naj začnemo vpisovati na MF več kot 250 novih
    študentov medicine na leto.”

    ?? lepo, da prihodnje potrebe po zdravnikih določa naklučje? Kolikšno plačo pa to naključje dobi na mesec?

    in drugi stavek:

    “Kljub temu pa lahko glede na izkušnje
    iz petdesetih let predvidevamo, da bomo zaradi tako
    skokovitega porasta študentov medicine v Sloveniji
    kmalu izšolali veliko več zdravnikov, kot jih prenese
    naš zdravstveni sistem.”

    super, lepo da plačujem davke za to, da bo čez 10 let nekaj zdravnikov na socialni podpori. Iz mojih davkov…

    Drugače pa me zanima naslednje: če prav razumem, se specializacija začne po diplomi. Ali se diplomanti na specializacijo anesteziologije ne prijavljajo ali nimate dovoljenja za večje število mest? Število mest verjetno določi bolnica, glede na potrebe?

    Po mojih izkušnjah je najceneje, če zaposleni čim več dela opravijo v rednem delovnem času, pa magari v turnusih. Namreč, če ima nekdo 12 ur nadur je to bistveno dražje, kot še eden zaposleni za teh 12 ur. Torej bi namesto tistega anesteziologa za operacije jeter, ki je bil na POP tv in dela 12- 15 ur na dan lahko zaposlili še enega. Za bolnico bi bilo to zagotovo ceneje ali pa v podjetjih velja druga ekonomija seštevanja? Pa gospod doktor verjetno ne bi imel nič proti, če bi bolj pogosto videl družino. Če je seveda sploh še pripravljena trpeti tak način življenja. Jasno je, da zaradi specifičnosti poklica ni možno celotnega dela opraviti v rednem delovnem času, ampak to kar se sedaj dogaja je pa po mojem škandal. Govori se o sesutju zdravstvenega sistema že, če ljudje začnejo delati neko (še) sprejemljivo število nadur??. Logično je, da so nadure dobro plačane. Čar kapitalizma je vsaj ta, da če nekdo dela kot zamorec je plačan kot belec. Ampak pameten delodajalec zato zaposli še enega človeka. Očitno v zdravstvu pametnih delodajalcev ni…

  8. dv58 - 27.09.2010 ob 09:43

    Ni Vam potrebno izbirati strani. Spora tu pravzaprav ni. Razmerje med anesteziologom in sestro je podobno razmerju med arhitektom in zidarjem.
    Preprosto dejstvo je, da kadrovsko politiko v zdravstvu planirajo ljudje brez neposredne zveze z sodobno medicino. Prof. dr. Svetina je bil moj profesor in že takrat predstojnik katedre za biofiziko. Sam sem že dolgo zdravnik, torej večina ugotovitev iz članka, ki ste ga citirali sodi v zgodovino. Na potrebe in na število aktivnih zdravnikov vpliva veliko dejavnikov. Najbolj pomemben od teh dejavnikov, vsaj po mojem mnenju, je napredek medicinske stroke. Napredek medicine je ustvaril nove načine zdravljenja in diagnostike in s tem tudi nove specialnosti in sub-specialnosti. Posamezen zdravnik, pač ne more obvladati prav vsa področja, kot se to mogoče laikom dozdeva. Normativi, kar priznava tudi prof. Svetina so se dvignili. Tudi v Bohinju, Bovcu in drugih od centrov oddaljenih krajev bi potrebovali več zdravnikov. Kljub povečanju števila diplomantov se ne bojim, da bi bilo zdravnikov preveč in, da bo kdo od njih na socialni podpori. Čeprav bi šele takrat lahko govorili o tržišču delovne sile. Manjkal bi nam samo en pogoj, bolnišnice bi morale tekmovati za bolnike potem bi tudi za bolnišnice bilo pomembno koga zaposlujejo.
    Pred leti je bolnišnica samo zaposlovala specializante glede na svoje potrebe. To je v glavnem pomenilo omejitve na najmanjšo možno mero. Posamezne stroke in oddelki (anesteziološki na primer) so morale vedno znova dokazovati, kako je zdravnikov specialistov premalo. Komaj smo pokrivali odhode v pokoj, o kakšni širitvi ni bilo govora. Odkar je razpisovanje specializacij prevzela zbornica se za vsako regijo razpiše določeno število mest. Bolnišnice v tej regiji so potem dolžne zaposliti specializante. Tu se pojavita, dva velika problema: število mest je premajhno in bolnišnice (posamezni oddelki) nimajo pravega vpliva na izbor specializantov. Prvi problem je nastal zaradi uporabe neke, tudi meni neznane formule, ki potrebe (vsaj kar se anestezije tiče) konsistentno podcenjuje. Zdi se mi, da vežejo število anesteziologov na število operacijskih dvoran (verjetno poenostavljam) in ob tem ne upoštevajo, da anesteziologi pokrivajo številne druge potrebe v bolnišnici, od urgence, intenzivne do anestezije za različne preiskave, še posebej pri otrocih. Ko je specializant izbran in se izkaže, da ni najbolj primeren (izbirni postopek, je precej papirne narave) je to zelo težko dokazati. Tako na specializacije kot na zaposlovanje vedno vplivajo ljudje, ki stroko ne poznajo in posledice so nam vsem znane.
    V podjetjih velja popolnoma druga matematika. Seveda ne čisto zares, vendar o tem kaj je cenejše nisem čisto prepričan. Zakonodaja poskuša podjetnike prisiliti, k odpiranju novih delovnih mest (prepoved podjemnih pogodb), če bi bila nova delovna mesta podjetniku cenejša, ga verjetno ne bi bilo potrebno k temu prisiljevati. V zdravstvu ni proizvodnje in samo posamezni segmenti morajo delati 24 ur na dan. In povsod kjer je to možno se organizira turnus. Bolniki neradi hodijo ponoči in ob praznikih v ambulante na preglede, razen če ni nujno. Torej izven rednega delovnega časa je potrebno poskrbeti za urgentna stanja in za bolnike, ki so že v bolnišnici, še posebej za tiste v enotah intenzivnega zdravljenja.
    Problem je, da v zdravstvu ni možno na borzi poiskati ustreznega strokovnjaka in ga zaposliti. Zdravnikov na borzi mislim, da ni. Strokovnjakov, ki so pa sposobni izvajati določene specialne posege, kot je anestezija za jetrne operacije pa zagotovo ni. Torej ne gre toliko za pametne delodajalce ampak bolj za pomanjkanje strokovnjakov. In ker mi nismo plačani kot belci v Nemčiji in Avstriji, tujce k nam težko privabimo. Sesutje zdravstvenega sistema ni bila samo govorica. Če bi celotna zgodba trajala nekoliko dlje, bi se to v resnici zgodilo. Zakaj pa mislite, da je vlada popustila.
    Dežuram en vikend ter 4 – 5 dni med tednom na mesec. Na to sem se v dvajsetih letih navadil, moja družina pa tudi. Moti seveda, da ti zaslužek očitajo in da tistega, kar pokojninska blagajna pobere ne vidiš nikoli več v nobeni obliki.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.