Mesečni arhiv: Oktober 2010

ARGUMENTUM AD HOMINEM

V odgovor na moje kritično pisanje o nepremišljenem predlogu, da bi medicinske sestre samostojno vodile anestezijo, sem kot komentar od Zbornice zdravstvene nege dobil pamflet z naslovom »Mnenje Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije«

Pričakoval sem odgovor, ki bi argumentirano podprl stališče nasprotno mojem in bi se lahko spustili v zanimivo debato. Namesto tega me v pamfletu z amatersko psihoanalizo in praznim besedičenjem poskušajo osebno diskreditirati. Vse kar mi  v tem pamfletu očitajo storijo sami. Ker se z podpisanimi (razen z g-po. Klemenc) ne poznam, si predstavljam, da je pamflet nastal po nareku. Način razmišljanja mi je znan in vem pri kom sem ga srečal. Očitno sem z svojim prvim prispevkom zadel v živo. Resnica pač boli.

Brez slepomišenja sem rekel bobu bob. Povedal sem samo tisto kar si misli velika večina mojih kolegov. To so mi tudi osebno potrdili. Zato nimam prav nobene potrebe, da bi se komurkoli opravičeval.

Moje stališče je še vedno enako. Medicinske sestre ne morejo nadomestiti nobenega zdravnika, še najmanj pa anesteziologa. Za vodenje anestezije medicinske sestre niso usposobljene in tisti, ki trdi,  da so in predlaga spremembo v organizaciji te dejavnosti, bolnike neposredno ogroža. Še enkrat naj ponovim, za razliko od Združenih držav, pri nas ne obstaja formalno usposabljanje medicinskih sester za področje anestezije. Prav noben usposabljanje pa ne more nadomestiti medicinske fakultete in specializacije iz anesteziologije.

V nadaljevanju bom poskusil komentirati posamezne »psihoanalitske« ugotovitve.

Pojdimo po vrsti:

  1. Moj jezik naj bi bil »podcenjujoč in omalovažujoč do medicinskih sester kot poklicne skupine.«  Moje pisanje se ni nanašalo na poklicno skupino medicinskih sester, saj kolikor jaz vem niso vse medicinske sestre izrazile željo, da bi prevzele delo anesteziologov. Zakaj bi bila trditev »dober dan bolniku lahko reče kdorkoli« podcenjujoča ali omalovažujoča?  Ali mogoče ni resnična? Pogovor z bolnikom ob prihodu v operacijski prostor je pomemben, še posebej za bolnika. Prijazno osebje lahko naredi veliko za dobro počutje bolnika. Informacije, ki jih medicinska sestra pridobi in ki bi eventualno lahko vplivale na potek anestezije mora presoditi zdravnik anesteziolog. Zato dejstvo, da sestra sodeluje pri sprejemu bolnika, še ne pomeni, da lahko prevzame na sebe odgovornost v zvezi z anestezijo. Obseg znanja medicinskih sester, ko zaključijo šolanje na visoki zdravstveni šoli ne omogoča takojšnjega vključevanja v delovni proces vsaj na oddelku za anestezijo ne. Vse nove sestre se zato dodatno usposabljajo. To usposabljanje jim omogoča, da sodelujejo v anestezijskem timu, ne pa, da samostojno vodijo anestezijo. Govorim o dejstvih in ne vidim prav velike razlike med tem kar sem napisal zgoraj in trditvijo: »Tudi nameščanje elektrod in drugih senzorjev ne zahteva nekega velikega šolanja, čeprav moramo sestre ko pridejo iz “šole” vse to še naučiti. To namreč ni del “nege” kateri posvetijo več tisoč ur, da lahko diplomirajo. Medicine in medicinskega znanja je v teh urah prekleto malo.« Citiram celoten tekst za razliko od mojih psihoanalitikov (ta stavek mi bodo zagotovo očitale). Pobuda medicinskih sester z (anesteziološko) stroko nima prav velike zveze. Argumente, ki so jih predstavile je Ameriško združenje anesteziologov takoj po objavi diskreditiralo. Zato težko govorimo o strokovnih pobudah, ostajajo samo politiki všečne pobude. Ideja ni nova in tisti v politiki, ki ne razumejo varnosti bolnikov, jo sprejemajo z navdušenjem.  Glede strokovnosti te pobude imam še vedno enako stališče kot Ameriško združenje anesteziologov: gre za predlog »ki ga poskušate zamaskirati kot resen in znanstveno utemeljen« ali v originalu: »an advocacy manifesto masquerading as science and does a disservice to the public.  It makes dangerous public policy recommendations on the basis of inadequate data, flawed analysis and distorted facts«. Če so medicinske sestre zaposlene na anesteziji želele samo definirati svoj obseg dela bi to lahko storile v dogovoru z zdravniki anesteziologi. Za bolnika tako ali tako vedno odgovarja zdravnik.  Dejstvo, da so sestre svojo pobudo predstavile  strokovnem svetu UKC mimo zdravnikov na svojem oddelku pač ne morem drugače interpretirati kot sem ga interpretiral v prvem prispevku.
  2. Ali je uporaba besede »sestre« namesto » medicinske sestre« posebej zastrašujoče in ponižujoče bo moral oceniti vsak sam. Osebno sem prepričan, da ni prav nobene razlike, edino krajše je in se hitreje napiše. Medicinske sestre spoštujem in cenim. Prav nobene želje nimam, da bi jih poniževal ali celo zastraševal. Če mi kakšna skupina že gre na živce so to »sestre z blokci«, to so tiste, ki pomembno tekajo okoli (na pomembne setanke) s blokci vezanimi v kožo in skaj.
  3. Ali se pravica, do zasebnosti lahko nanaša na nekoga, ki javno predlaga spremembo v organizaciji zdravstvenega varstva in bi moral v principu za svojim predlogom stati? Ali to pomeni, da lahko počnemo podobne stvari anonimno? Jaz sem svoje mnenje povedal javno in za njim stojim.
  4. Trditev, da sem « z vsebino bloga zlorabil svojo moč zdravnika anesteziologa in nadrejene osebe v zdravstvenem timu, zato so njegova sporočila za podrejene v zdravstvenem timu lahko zelo ogrožujoča.« je blago rečeno lovska. Edina moč, ki jo imam je mogoče moč znanja in izkušenj, ki pa v UKC nima prav nobene formalne veljave. Odgovornost za varnost bolnika mi daje pravico, da poskrbim, da je oskrba bolnika v skladu z sodobnimi načeli zdravljenja in oskrbe. Zavezanost varnosti bolnika me je pravzaprav spodbudila k pisanju prvega prispevka. Podtikanja o nekem šikaniranju in trpinčenju pa ostro zavračam. Z medicinskimi sestrami o tej zgodbi nisem spregovoril niti ene besede.  Z večino sodelovanje poteka profesionalno.
  5. Dejstvo je, da večina zdravnikov anesteziologov čuti spremembo v odnosih, odkar je predlog prišel na dan. Torej sem v svojem prvem prispevku samo ukazal na problem, ki je že bil prisoten. Nikakor nisem nikomur grozil. Ne moreš pač groziti z nečem kar je že nastalo. Vesel bom, če bomo to zgodbo zaključili s pogovorom in zmanjšanjem napetosti, ki nikomur ne koristijo. Dlakocepska psihoanaliza kateri sem izpostavljen v tej točki, me želi predstaviti kot zlobnega in sestram sovražno nastrojenega človeka.  To, da sem dvajset let podpiral medicinske sestre v njihovem razvoju, pomagal pri izobraževanjih in podobno so očitno kaj hitro pozabile. To trenutno vzdušje je nastalo zaradi pobude medicinskih sester in ne zaradi mojega bloga. Še nekaj bi dodal. Večina medicinskih sester na anesteziji se obnaša popolnoma normalno in profesionalno opravlja svoje delo, tako kot vedno do sedaj. Moje pisanje je očitno trn v peti ozki skupini, ki sem ji, s tem, da sem javno povedal kaj anesteziologi mislijo nekoliko pomešal štrene. Od tod tudi ta izliv psihoaniltskega in svetniškega gneva.
  6.  Psihoanaliza na tej točki doseže stopnjo doktorske disertacije in jo težko besedo za besedo komentiram. Svojih čustev ne zanikam. Tudi ne zanikam dejstva, da je pomen, ki ga pripišemo nekemu dogodku vzrok  za čustva.  Priznam, da pobudi medicinskih sester pripisujem velik pomen in da jo razumem tako kot sem že opisal. Očitno pa tudi medicinske sestre na moje pisanje čustveno reagirajo, ker mu pripisujejo pomen, ki obstaja samo v njihovem svetu. Zopet se omenja pozicija moči. Če bi deloval s pozicije moči, bi mi bilo malo mar, tako za pobudo, kot za to kaj sestre mislijo. V tem primeru bi enostavno ukazal kaj je potrebno napraviti in preveril ali je bila naloga opravljena. Ker pa verjamem v timsko delo in ker mislim, da ima medicinska sestra v anestezijskem timu pomembno mesto, mi ni vseeno kako ta tim deluje. Moje psihoanalitičarke trdijo:« Pripisovanje lastnosti, čustev, misli, namenov drugim osebam je zato ne le neustrezno, tudi povsem strokovno zgrešeno in nesmotrno«, v isti sapi pa analizirajo moj čustveni odziv in ugibajo kakšna so moja pričakovanja do medicinskih sester. Moja pričakovanja nimajo prav nobene zveze z mojim počutjem. Svojo strokovno avtoriteto sem si pridobil s poštenim profesionalnim delom in z odličnimi odnosi v anestezijskem timu. Čeprav so sedaj nekateri svoja merila zaradi užaljenosti spremenili. Od medicinskih sester pri anesteziji pričakujem ravno tako profesionalen odnos in profesionalno opravljanje njihovih nalog in nič drugega. Dosedanjo organizacijo in delitev dela ter kompetenc v anesteziologiji vidim predvsem kot pogoj za zagotavljanje varnosti bolnika in ne za zagotavljanje mojega dobrega počutja. O tem kdo zasluži spoštovanje in kdo ne v tem momentu ne bi razpravljal. Očitno moje psihoanalitičarke mislijo, da si jaz spoštovanja ne zaslužim. Jaz jim, za razliko od njih, pravico do mnenja ne oporekam. Nadrejenost zdravnika v zdravstvenem timu je očitno boleča točka. Zdravnik je nadrejen, ker kazensko in materialno odgovarja za delo celotnega tima, ker ima ustrezno izobrazbo in izkušnje in ne zato ker bi šlo za neko formalno pozicijo moči. Svoje odločitve pri zdravljenju bolnikov sem vedno članom svojega tima razložil. Mislim tudi, da sem eden od redkih anesteziologov, ki je po poskusu oživljanja,  če je bilo to možno, organiziral razgovor (debriefing) in dal vsem možnost, da so povedali svoje mnenje. Toliko o poziciji moči. Predlog (ki mu nikakor ne morem reči strokovni ker s stroko nima ničesar) nisem jemal osebno. Do njega sem se jasno opredelil. Kar me je pa zmotilo, je bilo dejstvo, da so se odnosi v kolektivu poslabšali zaradi slabo pripravljenega in nepremišljenega predlaganja rešitev, za katere je bilo v naprej jasno, da ne bodo sprejete. V nadaljevanju si psihoanalitičarke vzamejo pravico in označijo moj čustveni odziv za neustrezen in moja pričakovanja do medicinskih sester neutemeljena in samovoljna. Kot ima vsak pravico »podati ustreznim organom kakršno koli pobudo za spremembo ali izboljšanje zdravstvenega sistema ali organizacije dela v zdravstvu, strokovna javnost pa o njej razpravlja in sprejme ustrezne odločitve.« ima vsak pravico povedati svoje mnenje o tem predlogu. In jaz sem ga povedal. Brez slepomišenja sem rekel bobu bob. Ob tem sem pa res obžaloval, da je prijazno okolje, v katerem sem leta deloval, izginilo. Moja pričakovanja do medicinskih sester temeljijo na letih izkušenj na področju anestezije, na tesnem sodelovanji pri izobraževanju medicinskih sester in na poznavanju razvoja stroke ter bodočih epidemioloških projekcij, ki grozijo z ostarelimi, polimorbidnimi bolniki, ki brez anesteziologa ne bodo mogli preživeti operativnega posega. Še vedno sem prepričan, da so medicinske sestre pri anesteziji pomemben del anesteziološkega tima, vendar v Sloveniji niso usposobljene za samostojno izvajanje anestezije. Ali gospe, ki se ukvarjajo s psihoanalizo to stališče lahko deskreditirajo kot neutemeljeno in samovoljno? In kaj to pove o njihovih namenih?  
  7. Podučen sem bil kako rešujemo konflikte na delovnem mestu. Jaz nisem z nikomer v nobenem konfliktu, še najmanj pa na delovnem mestu. Predlog je na strokovni svet poslala zbornica. In jaz sem o tem predlogu povedal svoje mnenje.  Edino kar lahko zagovarjam je obravnava bolnikov v skladu z sodobnimi medicinskimi dognanji. Kakšne interese imajo sestre, uprava ali politika me pa po pravici povedano niti ne zanima. Interes bolnika ima za mene prednost pred vsemi drugimi interesi. In ker noben drug interes ni pomembnejši kot interes bolnika konflikt neobstaja.
  8. Iz navedb pod točko 8 se vidi, da zelo malo berete bloge. Večina avtorjev je anonimna in moje pisanje je v primerjavi z njihovim zelo blago. Živel sem pod vtisom, da so časi verbalnega delikta in omejevanja svobode govora mimo. Razglabljanje o nasilnosti mojih sporočil in njihovem vplivu na javno mnenje je seveda čista insinuacija.

Zbornica zdravstvene nege očitno nima nobenih resnih protiargumentov. Edino kar lahko ponudijo je to politikantstvo, ki se zgleduje po dnevni politiki najslabše vrste in z neko amatersko psihoanalizo poskuša diskreditirati mene osebno in moja stališča. Torej edini cilj tega pisanja je: Ad captandum vulgus ali zbiranje političnih točk.

  • Share/Bookmark