Mesečni arhiv: December 2010

BREZ IGEL IN POPRA

Ali kako bolnike zaščititi pred neumnostmi?

Pred kratkim me je kolegica opozorila na spletno stran http://www.trifilon.si/sl/verjelialine/. Spletno mesto je očitno last nekega podjetja, ki prodaja številne produkte, za večino katerih ne morem ugotoviti pravega namena. No najbolj smo me zmotile objave informacij, ki pri nepoučenih bolnikih lahko povzročijo veliko škodo ali celo smrt. Naravnost zgrožen sem bil ob navodilu za pomoč bolnikom po možganski kapi:

»Nato:

1. Razkužite iglo, lahko z alkoholom ali ognjem, očistite vrh igle z bombažnim robčkom, ki ste ga prej navlažili v alkoholu in nato jo uporabite tako, da vbodete vrh vseh 10-tih prstov.

2. Malo pod nohtom vbodite vsak prst toliko, da iz ranice priteče kri

3. Če kri ne začne teči, stisnite prst tako, da priteče.

4. Ko iz vseh kapne kri (kapljica velikosti zrna graha), počakajte nekaj minut in bolnik bi moral priti k zavesti.

5. Če se to še zmeraj ne zgodi in če so bolnikove ustnice čudno zavite, ga potegnite za ušesa (navzdol), dokler te zaradi dotoka krvi ne pordijo

6. Vbodite vsako ušesno mečico, nato potegnite vsako dvakrat tako, dokler se ne iztisneta po dve kapljici krvi. Začnite z desno. Po nekaj minutah bi moral pacient priti k zavesti«

In vse to ker naj bi »s puščanjem krvi zmanjšamo kapilarni pritisk osebi, ki jo je zadela možganska kap«

Možganska kap, poenostavljeno rečeno, nastane ali zaradi zamašitve ene od možganski žil ali zaradi krvavitve, ki  lahko nastane  spontano ali zaradi anevrizme. Ob tem je pomembno, da določenem številu bolnikov, kjer nastala škoda ni prevelika, lahko učinkovito pomagamo. Nevrologija sedaj končno razpolaga z učinkovitimi orodji s trombolizo in s tako imenovanim žičkanjem (coilingom) s katerim se vsaj nekatere anevrizme uspe zamašiti. Tiste, ki se jih ne da zamašiti, se operirajo. Pomoč je lahko učinkovita edino takrat, ko bolnik nemudoma dobi nujno medicinsko pomoč in je takoj transportiran v bolnišnico. Zgoraj opisane neumnosti ne samo, da predstavljajo pomembno izgubo časa, bolniku prizadenejo bolečino in vnesejo okužbo, nezavestnega bolnika lahko življenjsko ogrozijo zaradi zapore dihalne poti in posledične dihalne stiske.

Na isti strani najdemo še en »ubijalski« nasvet:

»1. Če pacient še diha – pripravite skodelico kajenskega čaja: v skodelico vroče vode vsujte 1 žličko kajenskega popra, to naj pacient takoj popije in srčni infarkt bo minil v 30s.

2. Če pacient več ne diha, srce se mu je ustavilo, potem mu kapnite od 5 do 10 kapljic kajenskega ekstrakta v usta in pacient bo oživel znotraj par minut, kar je še zmeraj pravočasno, če še niso nastopile možganske poškodbe.

Postopek ponavljajte vsakih 15 minut, dokler se pacient popolnoma ne opomore.«

Svetovati nekaj takega je naravnost zločinsko. Pred enim tednom sem se vrnil s kongresa Evropskega sveta za reanimacijo v Portu, kjer so bile glavna tema nove smernice za oživljanje. Že najmanj 50 let je popolnoma jasno vsem, ki se s to problematiko ukvarjajo, pa ne samo nam, kajti pravo sporočilo dobite že na šoferskem tečaju prve pomoči (upam), da je glavni dejavnik pri preživetju zunanja masaža srca in defibrilacija. Kajenski poper ni v novih smernicah nikjer omenjen.

Glavni problem je, da bo nek nesrečnik zgoraj citiranem navodilu celo verjel in bo koga tudi zares ubil. Moj blog ne bere  dovolj veliko število ljudi, da bi to pisanje imelo nek pomemben vpliv. Zato se sprašujem kako takšne ljudi ustaviti. Razlogi za njihovo početje so ali komercialne narave, vedo, da objavljajo neumnosti, vendar ker je to njihovim, zdravilskim in alternativističnim kupcem všeč, jih posledice ne skrbijo, ali pa so res tako nevedni, da neumnostim, ki jih objavljajo tudi verjamejo.

Svoboda na internetu je, še posebej v zadnjem času popularna tema. In čeprav smo vsi za svobodo izražanja in komunikacije na internetu, neka oblika zaščite bi vseeno morala obstajati. Tudi otroke ščitimo manj ali več uspešno pred pornografijo in nasiljem in na isti način bi mogoče lahko zaščitili lahkoverne bolnike. V primeru, ko gre za komercialne projekte bi verjetno tudi država morala poseči vmes in sankcionirati tovrstno dezinformiranje. Vprašanje je edino katero ministrstvo in kateri inšpektorat bi bil za to pristojen. Mogoče bom to poskusil celo ugotoviti. Do takrat pa brez igel in popra.

  • Share/Bookmark

FORMALIZACIJA DELA ANESTEZIJSKIH MEDICINSKIH SESTER

Pred nami je nova epizoda izpete nanizanke. Kaj natančno pomeni formalizacija dela anestezijskih sester? Ali to pomeni, da so do sedaj svoje delo opravljale neformalno, da niso vedele kaj morajo ob bolniku napraviti? In, da bodo od sedaj naprej, če seveda zdravstveni svet njihovo zahtevo potrdi delale samo tisto, kar je pravzaprav formalno njihovo delo?

Kako je anestezijski tim deloval zadnjih 23 let, odkar sem jaz pristopil temu cehu. Sam sem se od medicinske sestre veliko naučil in tega ne bom zanikal. Te začetne informacije so mi veliko pomagale, da sem se bolj samozavestno vključil v delo tima. Naučile so me kako pripraviš infuzijo, kako zabodeš vensko kanilo in celo prve intubacije sem opravil pod nadzorom medicinske sestre. Seveda sem moral do specialističnega izpita še marsikaj prebrati in se naučiti, vendar prve korake sem napravil pod nadzorom skrbne anestezijske medicinske sestre. Zato sem medicinske sestre vedno jemal kot sodelavce in nisem pravzaprav nikoli razmišljal o delitvi dela. Nikoli nisem nekega dela postopka gledal kot sestrsko delo, ki ga zdravniku ni potrebno opraviti. Vse kar zna medicinska sestra napraviti znam napraviti tudi sam. Tudi mlajše kolege spodbujam k temu. Ravno tako sem vedno, ko so posamezne medicinske sestre za to izkazale interes dovolil, da so poskusile napraviti poseg, ki so ga tradicionalno izvajali le zdravniki, na primer uvajanje arterijske kanile ali celo intubacijo. Kadar smo imeli veliko dela smo si delo razporedili in pripravo bolnika za poseg pospešili. Anestezijske medicinske sestre so v mojih očeh vedno znale in veljale več kot druge medicinske sestre in to sem vedno s ponosom povedal. Zakaj je sedaj nenadoma potrebno postavljati neke formalne pregrade mi ni povsem jasno, še posebej, ker sem prepričan, da jim v sedanji situaciji to ne bo prineslo večje finančne kompenzacije.

Delitve dela na posameznih oddelkih so dostikrat absurdne. Na nekem oddelku vztrajno odklanjajo sprejem intubiranega bolnika češ, da sestre niso usposobljene za delo z intubiranim bolnikom. Istočasno na drugem oddelku, kjer imajo sestre enako šolo in enko usposabljanje kot na prvem, pa bolnika z endotrahelanim tubusom sprejmejo brez težav. Dejstvo, da je intubiran bolnik bolj varen, kot če mu tubus odstranimo ne pride do živega trmastem vztrajanju na formalnih delitvah.  Prav to je ena od glavnih nevarnosti formalizacije, trmasto vztrajanje pri nekih formalnih opredelitvah, brez upoštevanja potreb bolnika oz poškodovanca. Druga nevarnost takšne formalizacije je, da bi si medicinske sestre predstavljale, da o posegih in delu, ki naj bi formalno pripadalo njim odločajo samostojno. To seveda lahko bolnika oz poškodovanca neposredno ogrozi. Odgovornost za vse posege in za zdravljenje bolnika nosi vedno vodja tima zdravnik in dokler nosim odgovornost bom tudi odločal. Odpira se tudi vprašanje usposabljanja in kdo je tisti, ki potrdilo o neki usposobljenosti izda. Ob tem se mi je porodila heretična misel, ki me sili, da se dotaknem tabu teme, namreč tudi sedaj o usposobljenosti mojega tima odloča nekdo drug. Zdravniki namreč nismo udeleženi pri preverjanju znanja medicinskih sester. Znanje medicinskih sester, ko pridejo iz svoje fakultete je blago rečeno, vsaj kar se anestezijske dejavnosti tiče, neuporabno.

Nazadnje moram komentirati tudi dejstvo, da je ta zahteva za formalizacijo predstavljena zdravstvenem svetu. Člani zdravstvenega sveta so zdravniki, ki anesteziologijo, z izjemo prof. dr. Aleksandra Manohina dr.med., v najboljšem primeru opazujejo od daleč, večinoma jo pa bežno poznajo iz literature ali pa sploh ne. Kako lahko potemtakem ta skupina kolegov razpravlja in s kakšno strokovno avtoriteto lahko odloča o tako ozko strokovnem vprašanju, kot je delovanje anestezijskega tima. Za mene odločitev te skupine nima prav nobene strokovne teže ali legitimnosti. Njihova odločitev je lahko samo politična – nasvet politiki oz ministru. To, da so se medicinske sestre obrnile na zdravstveni svet postane razumljivo, takoj ko se zavemo dejstva, da je nepoučene veliko lažje prepričati kot nas, ki se z anesteziologijo ukvarjamo vsak dan.  Politiki je pa tako ali tako vseeno, kaj se v zdravstvu v resnici dogaja, pomembno je, da je poceni.

  • Share/Bookmark