FORMALIZACIJA DELA ANESTEZIJSKIH MEDICINSKIH SESTER

Pred nami je nova epizoda izpete nanizanke. Kaj natančno pomeni formalizacija dela anestezijskih sester? Ali to pomeni, da so do sedaj svoje delo opravljale neformalno, da niso vedele kaj morajo ob bolniku napraviti? In, da bodo od sedaj naprej, če seveda zdravstveni svet njihovo zahtevo potrdi delale samo tisto, kar je pravzaprav formalno njihovo delo?

Kako je anestezijski tim deloval zadnjih 23 let, odkar sem jaz pristopil temu cehu. Sam sem se od medicinske sestre veliko naučil in tega ne bom zanikal. Te začetne informacije so mi veliko pomagale, da sem se bolj samozavestno vključil v delo tima. Naučile so me kako pripraviš infuzijo, kako zabodeš vensko kanilo in celo prve intubacije sem opravil pod nadzorom medicinske sestre. Seveda sem moral do specialističnega izpita še marsikaj prebrati in se naučiti, vendar prve korake sem napravil pod nadzorom skrbne anestezijske medicinske sestre. Zato sem medicinske sestre vedno jemal kot sodelavce in nisem pravzaprav nikoli razmišljal o delitvi dela. Nikoli nisem nekega dela postopka gledal kot sestrsko delo, ki ga zdravniku ni potrebno opraviti. Vse kar zna medicinska sestra napraviti znam napraviti tudi sam. Tudi mlajše kolege spodbujam k temu. Ravno tako sem vedno, ko so posamezne medicinske sestre za to izkazale interes dovolil, da so poskusile napraviti poseg, ki so ga tradicionalno izvajali le zdravniki, na primer uvajanje arterijske kanile ali celo intubacijo. Kadar smo imeli veliko dela smo si delo razporedili in pripravo bolnika za poseg pospešili. Anestezijske medicinske sestre so v mojih očeh vedno znale in veljale več kot druge medicinske sestre in to sem vedno s ponosom povedal. Zakaj je sedaj nenadoma potrebno postavljati neke formalne pregrade mi ni povsem jasno, še posebej, ker sem prepričan, da jim v sedanji situaciji to ne bo prineslo večje finančne kompenzacije.

Delitve dela na posameznih oddelkih so dostikrat absurdne. Na nekem oddelku vztrajno odklanjajo sprejem intubiranega bolnika češ, da sestre niso usposobljene za delo z intubiranim bolnikom. Istočasno na drugem oddelku, kjer imajo sestre enako šolo in enko usposabljanje kot na prvem, pa bolnika z endotrahelanim tubusom sprejmejo brez težav. Dejstvo, da je intubiran bolnik bolj varen, kot če mu tubus odstranimo ne pride do živega trmastem vztrajanju na formalnih delitvah.  Prav to je ena od glavnih nevarnosti formalizacije, trmasto vztrajanje pri nekih formalnih opredelitvah, brez upoštevanja potreb bolnika oz poškodovanca. Druga nevarnost takšne formalizacije je, da bi si medicinske sestre predstavljale, da o posegih in delu, ki naj bi formalno pripadalo njim odločajo samostojno. To seveda lahko bolnika oz poškodovanca neposredno ogrozi. Odgovornost za vse posege in za zdravljenje bolnika nosi vedno vodja tima zdravnik in dokler nosim odgovornost bom tudi odločal. Odpira se tudi vprašanje usposabljanja in kdo je tisti, ki potrdilo o neki usposobljenosti izda. Ob tem se mi je porodila heretična misel, ki me sili, da se dotaknem tabu teme, namreč tudi sedaj o usposobljenosti mojega tima odloča nekdo drug. Zdravniki namreč nismo udeleženi pri preverjanju znanja medicinskih sester. Znanje medicinskih sester, ko pridejo iz svoje fakultete je blago rečeno, vsaj kar se anestezijske dejavnosti tiče, neuporabno.

Nazadnje moram komentirati tudi dejstvo, da je ta zahteva za formalizacijo predstavljena zdravstvenem svetu. Člani zdravstvenega sveta so zdravniki, ki anesteziologijo, z izjemo prof. dr. Aleksandra Manohina dr.med., v najboljšem primeru opazujejo od daleč, večinoma jo pa bežno poznajo iz literature ali pa sploh ne. Kako lahko potemtakem ta skupina kolegov razpravlja in s kakšno strokovno avtoriteto lahko odloča o tako ozko strokovnem vprašanju, kot je delovanje anestezijskega tima. Za mene odločitev te skupine nima prav nobene strokovne teže ali legitimnosti. Njihova odločitev je lahko samo politična – nasvet politiki oz ministru. To, da so se medicinske sestre obrnile na zdravstveni svet postane razumljivo, takoj ko se zavemo dejstva, da je nepoučene veliko lažje prepričati kot nas, ki se z anesteziologijo ukvarjamo vsak dan.  Politiki je pa tako ali tako vseeno, kaj se v zdravstvu v resnici dogaja, pomembno je, da je poceni.

  • Share/Bookmark

4 komentarjev na "FORMALIZACIJA DELA ANESTEZIJSKIH MEDICINSKIH SESTER"

  1. hospitalit, dne 15.12.2010

    “sedaj o usposobljenosti mojega tima odloča nekdo drug”

    uuuuu,zopet bo sledila dlakocepska psihoanaliza :) )

  2. dv58, dne 15.12.2010

    Upam, da ne. Čas je, da se pričnemo konstruktivno in v pravem okvirju pogovarjati o problemih, brez politike in medijev.

  3. hospitalit, dne 16.12.2010

    se popolnoma strinjam z vami,da zastopanost medicinskih znanj na ZF, kot se izvajajo v trenutnem obsegu, ne more zagotavljati pacientu varne obravnave v smislu na novo predlaganih kompetenc MS v anesteziji.
    a konstruktiven in argumentiran dialog med strokama v tej smeri naj se nadaljuje,ker bo pomagal prepoznavati potrebe po uporabnih znanjih,katera bo nato ponudnik oz.posrednik znanj(fakulteta) skušal čim uspešneje prenesti na študente-bodoče izvajalce na trgu dela zdr.storitev.tako bo posredovano znanje odgovarjalo zahtevam na trgu povpraševanja,prihajajoči kadri pa bodo na te zahteve znali ustrezno odgovoriti.
    fakultete(velja za katerekoli!)naj že končno začnejo podajati taka znanja,ki bodo vsaj kolikor toliko uporabna v “realnem svetu” zdravstva.
    Lp

  4. dv58, dne 16.12.2010

    V odgovor na vaš komentar moram nekaj zelo jasno povedati. Zdravstvena fakulteta ne more nikoli biti konkurenca Medicinski fakulteti, kljub zelo pomenjljivem imenu. Tudi nikjer v svetu ni! Znanje, ki je potrebno za varno obravnavo bolnika ni možno pridobiti na zdravstveni fakulteti. Tisti trenutek, ko bi ta fakulteta pridobila ustrezne stokovnjake in pričela izvajati ustrezen program, bi preneha biti zdravstvena in postane medicinska. Ne bom se spuščal v debato koliko medicinskih fakultet potrebujemo. Kar se tiče dialoga, moram povedati, pa čeprav tvegam jezo nekaterih, tu ne gre za dialog dveh enakopravnih strok, ki vsaka s svojega stališča obravnava nek predmet. Tu ne gre za dialog med arhitektom in elektro inžinerjem o potrebnih inštalacijah v neki stavbi. Vse kar se počne na zdravstvenem področju je podrejeno enemu cilju – preprečevanju in zdravljenju bolezni. Medicinska stroka je tista, ki daje odgovore in usmerja celotno dejavnost. Zato močno upam, da nikoli ne bo možno končati nek programček na zdravstveni fakulteti in nato nek drugi programček na medicinski fakulteti in kar naenkrat postati pedijater. Kolega pedijater je enkrat dežural v ZD Domžale (za odrasle) in je “mamca”, ki ji je bil všeč, ugotovila, da je škoda, da ni šel naprej v šolo, da bi lahko bil dohtar še za odrasle. Zdi se mi, da takšne izkrivljene predstave niso omejene samo na “mamce”. Višja zdravstvena šola, bo ne glede na ime, še vedno imela več tisoč ur posvečenih zdravstveno negovalnem larpurlartizmu, anatomiji, fiziologiji in podobnim znanjem, ki so temelj medicine pa nekaj sto ur. Kakšna je natančna razdelitev ne vem, zagotovo pa ni v korist strokovnim predmetom. In ko ugotovite, da anestezijo na tej šoli poučuje ali jo je poučeval kriurg, postane popolnoma jasno, kakšno je mesto te ustanove. Moj optimizem iz prejšnjega odgovora se je nanašal na neke naše interne dogovore in izobraževanja.

Komentiraj

Za objavo komentarja moraš biti prijavljen.