Novoletna pravljica za slovensko zdravništvo

Najprej vsem, ki to berete  – Srečno 2011. Pod vtisom včerajšnjega dežurstva, ki sem ga preživel večji del razpet med klici za oživljanje in operacijsko dvorano, dremam in razmišljam o briljantnih potezah, ki jih vlečejo ministrstvo in vodstva ustanov. Prav zanimivo je kako politiki kar naenkrat vedo vse in si dovolijo vpletanje, ki za posledico ima lahko tudi izgubo človeških življenj.  V Slovenski politiki prevzemanje odgovornosti ni v navadi, razen seveda, če se ga napiješ.  Odstop ministra Gjerkeša lahko samo pozdravim kot primer izjemne moralne drže. Vendar v primerjavi z nečednostmi drugih politikov, ki niso pripravljeni odstopiti tudi takrat ne, ko se jim neetična dejanja dokažejo je njegov prekršek podobe mladostnem pobalinstvu. V primerih, ko ima neka politična odločitev resne posledice, kot jih bo imelo vpletanje v organizacijo dežurne službe, in ko je povezavo med politično odločitvijo in posledico težko dokazati, se slovenski politiki svojega stolčka oklepajo z rokami in nogami.  Seveda je v tem primeru opletanje z nepremišljenimi in nestrokovnimi odločitvami veliko lažje. Najprej si sveto prepričan, da si med najpametnejšimi v državi, ker si na ministrstvu v službi nato pa še odgovarjati ni potrebno, saj vedno lahko rečeš, da je nastalo stanje posledica slabega dela tistih, ki naj bi briljantne ideje udejanjili.

V imenu varčevanja, bomo poskusili prisiliti slovenske zdravnike, da dežurajo za manj denarja (zatisnemo si oči pred dejstvom, da slovenski zdravniki tega niso pripravljeni delati in da bodo ponovno preklicali pooblastila, kar bo imelo znane posledice), pa še ukinili bomo posamezna dežurna mesta. S tem se bo privarčevalo nekaj drobiža (za nafto, ki jo pokuri bojna ladja ali za hangar za Falkona). Ob tem je nepomembno, da se bo kvaliteta zdravstvenega varstva izven rednega delovnega časa močno poslabšala, saj bomo privarčevali in bomo pohvaljeni, nagrajeni ali kaj jaz vem kaj, ker ponavljamo varčevalno mantro predsednika vlade.

Zgodba se nadaljuje nekaj nadstropji nižje, kjer aparatčiki poskušajo udejanjiti briljantne ideje modrecev iz zgornjih nadstropji. Ekonomski bogovi z Olimpa, ki mu rečejo tudi svet zavoda bodo verjetno svetovali naj izmerijo kdo je tisti, ki najmanj dela in tista dežurstvo naj ukinejo. In kako ugotovimo kdo najmanj dela? Najbolj enostavno je pogledati, kako dolgo so trajale operacije. Drugih zapisov tako ali tako ni. Poleg tega pa gre za kirurge. Torej, če delajo morajo biti v operacijski.  Ugotovljeno je, da najmanj delajo prav nadzorni zdravniki. Ukrep – ukinemo nadzorne zdravnike. Nadzorni zdravniki so v dežurni ekipi najstarejši in najizkušenejši. Njihova primarna funkcija je nadzor in svetovanje. Aparatčiki in ekonomski bogovi seveda ne morejo vedeti, da se kirurgija ne prične s prvim rezom. Da se do reza pride je potreben obsežen diagnostičen proces in priprava, še posebej ker gre skoraj vedno za nenadno zbolele bolnike ali za bolnike pri katerih se je stanje nenadno poslabšalo. In prav v tej fazi so najbolj potrebne izkušnje. V nekaterih evropskih državah, kjer so izkušeni zdravniki zelo dragi in ponoči dežurajo manj izkušeni kolegi (starejši specializanti in mlajši specialisti), ugotavljajo, da je smrtnost po polnoči bistveno večja. Sedaj so pričeli razvijati projekte s katerimi bi pritegnili zdravnike konzultante v nočna dežurstva. Pri nas konzultante že  imamo (za manjšo ceno) vendar v imenu nekih nepremišljenih političnih zahtev želijo vse skupaj uničiti. Vmešavanje politike in laičnih menedžmentov  bomo kmalu pričeli plačevati s človeškimi življenji.

Meritveni metodologiji ob rob pa naslednje: dober kirurg bo opravil enako operacijo hitreje kot slab kirurg, ker bo pa slab kirurg dalj časa v operacijski, bo za svoje slabo delo bolje nagrajen. Čudno je da tega ekonomisti ne razumejo. Sam sem se z zidarji vedno zmenil za »na čez« in ne  »na uro« in vedno je bilo delo narejeno hitreje in brez popravljanja.

Očitno je pred nami obdobje novih zaostritev, pa še reforma zdravstvenega sistema, zato Vam v Novem Letu 2011  želim  predvsem veliko zdravja.

  • Share/Bookmark

13 komentarjev na "Novoletna pravljica za slovensko zdravništvo"

  1. tomo, dne 6.01.2011

    Še en paradoks:
    dober zdravnik s svojo ekipo hitreje in učinkoviteje pozdravi pacienta, ki ima tako krajšo hospitalizacijo in manj bolnišnično oskrbnih dni – ki so denar za bolnišnice in tako manj denarja za bolnišnico.

    Slab zdravnik obratno, manj počasneje in manj učinkovito pozdravi pacienta, ki ima tako daljšo hospitalizacijo in več bolnišnično oskrbnih dni, ka pomeni več denarja za bolnišnico.

    Bolnišnici se načeloma finančno splača imeti slabše zdravnike. :)

  2. tao3, dne 6.01.2011

    No sem se moral posebej prijaviti v Blogos, da lahko komentiram tvoje jamranje … Samo toliko, včeraj sem bral statistiko za Veliko Britanijo … in sicer: ca 48.000 umorov na leto in 170.000 smrti zaradi zdravniških napak in malomarnosti. TOLIKO o “Nadzorni zdravniki so v dežurni ekipi najstarejši in najizkušenejši. Njihova primarna funkcija je nadzor in svetovanje” Dajte no s to zdravniško famo. Dost nam je vašega lenarjenja in izgovarjanja na “mi pomagamo ljudem” Pfuj pfuj … Sploh pa ta nadzor in izkušenost ala Živc Kaljan … Bruh!

  3. ancksha, dne 7.01.2011

    Veliko zdravja (želim tudi iz moje strani.

    Podkrepitev trditev o smrtnosti tudi s pomočjo Wikipedije –> junior doctor ..

    “Effect of newly qualified doctors on patient mortality

    The period when newly qualified junior doctors start working in hospitals has sometimes been dubbed the “killing season” due to the perception of an increased number of patient deaths.[7] Research in England has established that there is indeed a statistically significant increase in patient mortality during August, the month when junior doctors start working – when all other factors are discounted, patients are, on average, 6% more likely to die in this month.[7] For patients not requiring surgery or suffering from cancer, the death rate increases by 8%.[7]”

    (haha kmalu bom diplomirala)

  4. dv58, dne 7.01.2011

    Bolnišnica pri nas ne bi smela delovati kot podjetje in zato ne bi smelo biti pomembno kaj se bolnišnici splača. Bolnišnica troši javni denar, se pravi naš denar. Zato je mogoče bolje zadevo gledati na nacionalnem nivoju. Hitro pozdravljen bolnik dela in plačuje davke. In pri tem ali se nekaj izplača ali ne je potrebno tudi to v kalkulirati. Pri upokjencih se stvar malo zatakne, če pa upoštevamo kaj so ljudje do prihoda v bolnišnico ustavrili in vplačali, sem prepričan, da je zavarovalnica še vedno v plusu. Hvala za komentar. Tudi sami imate zelo zanimiv blog.

    lep pozdrav

  5. dv58, dne 7.01.2011

    V pravilu s primitivci in nesramneži ne diskutiram. Ker nisva koz skupaj pasla ne dovolim, da me tikate. Anonimnost interneta sicer omogoča prav vsakemu, tudi največji revi, da otresa jezik in prazno besediči. Za branje statistik je potrebno tudi nekaj znanja in ne samo refleksna dejavnost mesencefalona. Vaši argumenti so nesmiselni, že zaradi tega ker v Veliki Britaniji konzultanti praviloma ne dežurajo. Razumem, da na Vašem pašniku logike niso učili, zato se prosim omejite na stvari, ki jih poznate. Naslednji podoben komentar ne bom objavil.

  6. dv58, dne 7.01.2011

    Hvala za komentar in čestitke na diplomi. Ne glede na to kaj si mnogi mislijo, boš pri nas lahko delala v varnem okolju in boš vedno imela možnost vprašati.

    lep pozdrav

  7. ancksha, dne 7.01.2011

    Vem, da je tako pri nas. Specialisti (tudi predstojniki in podobne “živine”) ste načeloma dobro dostopni, medtem ko (po besedah kolegice, ki je že nekaj let) v UK praviloma konzultiraš z “eno stopničko višjim”, ko se prijaviš za službo v kakšnem vakem okolju, prav posebej poudarijo, da boš imel možnost “vprašati specialista”. Pri nas je to nekaj samoumevnega. Celo na vajah kot študent vedno imela možnost vprašati specialista, zgodilo se mi je, da sva z nekim mentorjem imela celo “inštrukcije”, ker je na vajah ugotovil, da mi nekaj ni čisto jasno in je bilo seveda potrebno, da kot del tima tisto znam.

  8. bata, dne 7.01.2011
    bata

    Joj…tako se grizem v jezik in prav upam, da ne bo prišlo do poškodb.

    Skratka bom napisala nekaj ampak v rokavicah. :)

    Tisti,ki se pritožujete čez zdravstveni sitem, ki ga imate povem, da bi lahko bilo veliko slabše in, da je v človeški navadi pa že tako, da bi vedno radi na boljše in se ne zavedamo trenutnih dobrin do takrat, ko kar naenkrat pademo na slabše in tako, kar naenkrat ugotovimo, da je bilo že tiso prej uredu.
    Na kratko povedano sploh vam ni nič hudega!

    Toda pozor! To ne pomeni, da si zdravniki zaslužijo več in da morate biti tiho, ko jamrajo in vzdigujejo glasove…Nikar!
    Postavite jih na realna tla.
    Zdravnik je služba, res da opravljajo pomembmno delo, toda še vedno so samo uslužbenci!

    Kako to izgleda, ko jih spustite z vajeti jaz lahko vsakodnevno opazujem. Denar, denar sveta vladar…

    “Hik, hik, hik…” :ja kar kolca se mi po slovenskem zdravstvu.

    Zakaj bon pa kar v blogu napisala, hvala komentatorjem in avtorju tega zapisa za navdih.

    lp, bata

  9. dv58, dne 7.01.2011

    Egipčansko zdravstvo sem imel prilike spoznati od blizu, vendar vam bom prepustil, da nam posredujete svoje vtise. Ker sem Vaš blog bral, vem, da boste to bolje napravili kot jaz.
    Slovenski zdravniki ne jamramo in ko gre za plače imamo enake pravice kot vsi drugi. Trenutno niti ne želimo več, nismo pa pripravljeni delati za manj, da bi politiki lahko financirali svoje fantazije.
    Moj prispevek govori bolj o vmešavanju politike in laičnih vodstev v strokovne odločitve. Sedanji minister nas pelje, ne bom rekel v Egipt, ampak nekam v “culukafrijo”. Referenčne ambulante so recept naravnost iz Slonokoščene obale ali Nigerije. Vem, da ljudje na ministrstvu bolnikov že dolgo niso videli, če so jih sploh kdaj, vendar kar je preveč je preveč. Lahko bi vprašali za nasvet. Kaj za vraga je stabilen astmatik? Ali bo medicinska sestra sposobna pravočasno spoznati grozečo dihalno stisko? Močno dvomim. Na tako imenovani Zdravstveni fakulteti respiratorno fiziologijo komaj, da omenijo..
    Bistvo mojega prispevka ni v tem, da si zdravniki želimo večji zaslužek temveč v tem, da ne dovolimo brezglavo uničevanje sistema, ki mogoče ni perfekten, je pa zagotovo primerljiv z zahodno evropskimi sistemi.

    lep pozdrav

  10. bata, dne 7.01.2011
    bata

    No ja ne vem, toda menda stva se malce narobe razumela. Popolnoma se strinjam s tem kar ste mi napisali v odgovor.

    Ko se politika vmeša… potem ni več daleč do korupcije in na koncu dobimo rezultat kot ga imam priliko videti vsak dan in kot sem obljubila bom osebno zgodbo na to temo tudi napisala, le da bom utegnila.

    Edino s čimer se pa ne strinjam je. Nekateri zdravniki v Sloveniji so preplačani.

    Moja prvotna izobrazba je dipl. med. sestra in po 5 letih dela v eni izmed bolnišnic to z gotovostjo trdim. Pa da ne bo hude krvi ne bom napisala kateri. :)

    In ne strinjam se s tem da bi dobili še več…

    Bi pa nekaj rada vprašala.

    A so danes dežurstva enako plačana?

    A veste eden zdravnik dežurstvo prespi v svoji sobici drugi ga pa pregara na urgenci in da potem dobita te ure enako plačane, je to fer?!

    Torej a je razlika na plačilni listi ali ni?

    Hvala za odgovor.

    lp,bata

  11. dv58, dne 10.01.2011

    V petih letih so se stvari spremenile. Upoštevajo se, vsaj delno, razlike v obremenitvah. Ostaja pa dejstvo, da tudi na Dermatološki kliniki prihaja do srčnih zastojev in zadnjič je bolnik preživel samo zahvaljujoč prisotnosti dežurneg zdravnika in požrtvovalnih medicinskih sester. Prisotnost zdravnika, ki pozna bolnike in patologijo na nekem oddelku, je nujno potrebna, če želimo preprečiti znotraj bolnišnićne zaplete ali celo zastoje srca. Zdi se mi neetično in nemoralno, da politika in ekonomisti tipa Tajnikarja poskušajo določiti ceno življenja. Lep pozdrav

  12. bata, dne 11.01.2011
    bata

    Hvala za odgovor… sicer pa je od tega že več kot 5 let:)

  13. bata, dne 29.06.2011
    bata

    Evo obljuba dela dolg in na blogu sem opisala zadnjo izkušnjo z Egipčanskim zdravstvom.

    lep pozdrav v ljubo Slovenijo

    bata

Komentiraj

Za objavo komentarja moraš biti prijavljen.