Zmanjkalo je denarja!
Bolnišnice bodo ostale brez zdravil in potrošnega materiala. Nimajo denarja. G. Fakin ga baje tudi nima. Pravi, da morajo bolnišnice znižati stroške poslovanja. Kaj mislite kaj je naslednja brilijatna ideja? Seveda zdravnikom znižati plače.
Analogija avtomobilski servis. Preživite prometno nesrečo. Avto vam popravijo na servisu. Zavarovalnica plača popravilo in še nadomestno vozilo za vas. V računu servis vkalkulira cene potrošnega materiala, ceno dela, amortizacijo in tako naprej. Za zavarovalnico to ni problem saj veliko ljudi plačuje zavarovanje in le majhen delež uveljavlja odškodnino.
Zakaj je to takšen problem pri zdravstvenem zavarovanju? Kako v resnice se bolnišnice dogovarjajo z g. Fakinom in njegovo druščino prav za prav ne vem, rezultat je očitno slab. Kar vem je, da se potrošni material pri obračunu storitev pogosto ne upošteva, da o amortizaciji niti ne govorim. Izračun cene storitve je zelo približen. Vendar potrošni material je potrebno kupiti in plačati. Ali tu nastane razlika? Količine so namreč zelo velike. Enkrat sem nekje zasledil podatek, da se kirurških rokavic porabi milijon parov na leto.
G. Fakin je predstavnik zavarovalnice in ne zaščitnik družbenih in bolnikovih interesov. Kar se bolnišnic tiče je potrebno g. Fakinu izstaviti račun. Dejstvo je, da zdravstvo posluje po nekem socialističnem budžetnem sistemu in da je število storitev letno omejeno. Zavarovalnica namreč dogovori določeno kvoto po določeni ceni. Ob koncu leta, ko grozi, da bo kvota presežena se pričnejo pritiski in omejevanja. Zavod bi pač moral sprejeti riziko. Če so obseg dela v bolnišnicah slabo predvideli morajo nositi tudi posledice. Z vidika bolnikov je pa popolnoma nesprejemljivo omejevanje storitev samo zato ker je kvota dogovorjena z zavarovalnico presežena. Koliko bolnikov potrebuje zdravljenje je neodvisno od nas ki delamo v zdravstvenih ustanovah.
Na drugi strani so cene zdravil, potrošnega materiala in opreme, ki so včasih zelo visoke. Ali so v Sloveniji te cene višje kot drugod ne vem, ne bi me pa nič presenetilo. Industrija se izgovarja, da je potrebno plačati razvoj. Razumem, da razvoj posameznih zdravil stane veliko. Vendar sem mi zdi, da tudi aparat, ki zdravilo pripelje do uporabnika ne stane malo. Tako kot pri hrani in prehrambni industriji. Nikoli pa nisem mogel razumeti, da lahko določeni monitorji in druga oprema, ki danes večinoma temelji na računalniških rešitvah stane celo premoženje. Monitor, ki sicer omogoča marsikaj stane 20 do 30 tisoč evrov. Kot zelo dober avtomobil. In če se doma nikoli ne odločam za najboljši računalnik, predvsem zato ker zelo kmalu ne bo več najboljši, pa bolnikom ne morem odrekati izboljšav, ki lahko vplivajo na preživetje in izhod zdravljenja. No to je že druga zgodba, ki se ji reče investicijsko vzdrževanje in o kateri bi mogoče kdaj drugič.
Za enkrat bi mogoče g.Fakinu svetoval, da zmanjša stroške poslovanja zavoda, da mogoče preneha vlagati moj denar v nepremičnine in projekte kot so zdravstvene kartice, ki so z medicinskega vidika strel v prazno pa bo mogoče lahko poplačal račune, ki bi mu jih bolnišnice morale izstaviti.
8 komentarjev dv58 | Slovenija
Spregledal si pomembno razliko: avtomobilskega servisa ne more nihče pokrasti tako kot so pokradli našo državo.
Avtomobilski servisi niso v krempljih farmacevtskih lobijev, ki z medsebojnim dogovorjanjem dvigujejo cene materiala v nebo (notranji vir informacij) – servis pač kupuje pri najboljšem ponudniku … itd.
No, saj razumeš, kaj hočem reči.
Male lopovske balkansko-podalpske gnile smrdljive Butale so v riti. Do konca in brezizhodno.
kaj pa, če je preveč “pacientov”, bolnikov??? — ki premalo vplačajo v zdravtveno blagajno
Avtomobilski servis je lahko tudi žrtev poneverbe in kraje, vendar se ga najbrž lotijo drobne ribice, ki jih hitro polovijo. Ne bolnišnice ne zdravniki načeloma nismo v krempljih farmacevtskih lobijev. Res pa je, da na cene nihče od nas nima vpliva. Zdravila je pač potrebno kupiti in v večini primerov ne morem v Hoffer, če je v Merkatorju predrago. V večini primerov o cenah izvemo posredno, ko nas opozorijo, da uporabljamo draga zdravila. Čeprav se tistim, ki to opozarjajo niti sanja ne zakaj se določena zdravila uporabljajo. Za barantanje imamo v zdravstvenih zavodih en kup ekonomistov in finačnikov, ki pa očitno barantanja ne obvladajo prav dobro.
Verjetno je tudi to eden od razlogov, pa vendar ima g.Fakin tako ogromen birokratski aparat (ki seveda tudi odžira zdravstveni denar), da bi lahko izterjal tisto kar mu gre.
jaz sem za to, da se medicince stimulira po številu umrlih pacientov v čim krajšem času
Prihranimo pri zdravstvu in pokojnina, dediči pa bodo preje srečni
Šalimo se lahko. Ob zgornjem komentarju sem se vprašal nekaj drugega. Mogoče je vlada želela doseči prav zgoraj omenjene rezultate vendar z drugo metodo, z destimulacijo, z ustvarjanjem nezaupanja, z rušenjem sistem in ne nazadnje z varčevanjem. Mogoče so ne medicici na ministrstvu za zdravje (in teh je veliko – preveč) pripeljani prav s tem namenom, da z svojim neznanjem in z obnašanjem slona v trgovini porcelana minirajo kar se je leta ustvarjalo in kar je močno vplivalo na preživetje slovenskih poškodovance in bolnikov.
Zavarovalnica, tudi zdravstvena, je financijska ustanova. Tudi, če bi direktor zdravstvene zavarovalnice nekaj vedel o medicini, ne bi to pomagalo za uspešno ravnanje z denarjem. Sploh je situacija absurdna. Za direktorje bolnišnic postavljajo inženirje strojarstva in na čelo finančnih ustanov zdravnike. Izgleda, da edini potrebni kriterij za imenovanje na vodilno mesto je nesposobnost.
Se strinjam. Zato bi morala zavarovalnica delovati kot zavarovalnice in ne kot parlament za medicino, ki je g.Fakina izvolil za predsednika vlade.