Mesečni arhiv: Februar 2012

Debata o zdravstvu.

Facebooka nisem do zdaj nikoli uporabljal. Tudi zdaj ne vem kaj naj bi z njim. Vendar sem moral odpreti račun, da sem se lahko vključil v debato zdravstvu, ki jo je sprožil portal 24ur.com. Kasneje sem ugotovil, da to mogoče sploh ni bilo potrebno. Ne vem in ne bom raziskoval dalje.
Letos je to moja prva objava. Lahko bi rekel, da nisem imel časa, kar bi najverjetneje bilo res, vendar pa moram ob tem priznati, da sem se nekoliko zasitil pisanja o vedno isti temi in sem iskal nekaj drugega, kot vidite neuspešno. Mogoče tudi zaradi tega, ker sem si s svojim pisanjem le ustvaril določen krog bralcev, še posebej med kolegi, ki me pogosto sprašujejo, kdaj bom napisal kaj novega.
Razprava, ki teče na portalu “debata.24.ur”, ni pretirano zanimiva. Večina komentatorjev ponavlja parole, ki so jih lansirali mediji ali po navodilu ali zaradi senzacije in zaslužka. Saj veste slovensko zdravstvo je slabo, zdravniki so bogovi, delajo napake in preveč zaslužijo. Skoraj kot:”Tito, Partija, Omladina, Akcija”. Pa smo takrat kar verjeli, tako kot verjamejo sedaj, nekim slabo argumentiranim pol-resnicam s katerim jim perejo možgane.

Roko na srce, v zdravstvu bi se marsikaj dalo popraviti, vendar za božjo voljo dajte nam možnost. Politiki in razni managerji ter organizatorji ne morejo biti uspešni, ker ne poznajo pravih problemov. V večini primerov je tisto kar oni vidijo kot problem samo majhen simptomček. Če bi možnost dali ljudem, ki delajo v praksi in bi jim omogočili, da svoje področje optimizirajo glede na sodobna strokovna dognanja, bi marsikaj bilo drugače. Vendar verjetno ne ceneje. Zdravstvo ni nekaj, kar bi lahko našli na ceneje.si, kar si očitno nekateri želijo. Tam, kjer vladajo zakonitosti trga, večina nima dostopa, da vrhunske medicine.

Pri nas je malo ljudi, ki si lahko privoščijo zasebno zdravstvo. Predstavljam si, da je proces pridobivanja koncesij zapleten in restriktiven. Sodeč po komentarjih v javnih zavodih pa kljub temu del denarja odteka zasebnim zavodom. Osebno menim, da s tem ni nič narobe. Kar manka je transparentnost in nadzor. Med posameznimi oddelki in bolnišnicami so razlike glede obravnave bolnikov, veliko se sicer govori o sodobnih načelih zdravljenja in podobno, preverja se pa zelo malo. V tujini (UK, USA, Nemčija) neprestano preverjajo prakso in iščejo odstopanja in boljše rešitve. Primer: tekočinska optimizacija v St`George Hospital v Londonu. Tam ugotavljajo ali neki bolnik pred in med operacijo potrebuje tekočine (govorimo o težjih bolnikih) tako, s pomočjo monitorjev, ki omogočajo merjenje pretočnih parametrov, predvsem utripnega in minutnega volumna srca, merijo odziv na manjši bolus tekočine. Pri nas še vedno pri njih pa redko takšen tekočinski preizkus izvajajo z merjenjem osrednjega venskega tlaka (CVP). Ob tem vemo, da sprememba CVP napove potrebo po tekočinah enako dobro kot met kovanca. Po prvi uspešni študiji, ki je pokazala manj zapletov, boljše preživetje, celo dolgoročno boljše preživetje, so metodo uvedli v vsakodnevno prakso. Pri nas bi o tem poročali, podeljevali priznanja in bi na to na zadevo pozabili. Pri njih doseganje s študijo zastavljenih ciljev (zmanjšanje števila zapletov, preživetje in tako dalje) še vedno sproti preverjajo. “Audit” kot temu pravijo, izvajajo tudi za številna druga področja. V času pred računalniki (v slovenskem zdravstvu smo še vedno v tem času) so imeli posebej plačane uradnike, ki so podatke zbirali in obdelovali in to se jim je splačalo. Zbiranje podatkov je v UK normalen način delovanja. Tudi NHS (zavarovalnica) ta način podpira. Pri nas podatke večinoma zbirajo zdravniki, redkeje sestre za svoje raziskovalne projekte. Tisto kar zbirajo uprave javnih zavodov ali ZZZS je za namen, kot sem ga opisal neuporabno. Temu botruje več vzrokov. Pri izgradnji različnih informacijskih sistemov (v UKC jih baje imamo tri nepovezane in sedaj še četrti slikovni) le redko sodelujejo zdravnik. Glavno besedo imajo tako imenovani domači računalniški “strokovnjaki”. In potem je zgodba podobna popularni zgodbi iz državnega zbora. Ob tem na trgu obstajajo informacijski sistemi, ki zagotovo delujejo, ki niso poceni vendar sem prepričan, da bi se s svojo učinkovitostjo v kratkem času izplačali. Vodstva javnih zdravstvenih ustanov medicinski podatki ne zanimajo. Preprosto, ker ne bi vedeli kaj z njimi početi. Posledica pomembno je, da informacijski sistem zagotavlja neke podatke o porabi in drugih finančnih vidikih poslovanja.
Medicinski podatki, bi ljudem, ki jih razumejo, omogočili zgoraj omenjeno transparentnost in nadzor. Poleg podatkov bi morali v nadzor vključiti strokovnjake. Kako delujejo različni nadzori v Sloveniji vemo. Zato se bojim, da če v javnem zdravstvu ne moremo zagotoviti pravega nadzora, ga tudi v zasebnem ne bomo.

Najbolj sporen v celi zdravstveni zgodbi se mi zdi položaj ZZZS. Tam je neka skupina ljudi na čelu z g. Fakinom, ki kroji zdravstveno politiko oz odloča o tem kdo dobi denar in koliko denarja dobi. Izdelujejo se neki plani in programi na temelju katerih se srdstva razdeljujeo, razen ko se g. Fakin odloči, da bo sredstva delil drugače. Verjetno bo to zvenelo naivno, vendar cena dela je znana (vključimo lahko tudi kakšnega parazita), cena zdravil, potrošnega materiala ravno tako, tudi amortizacijo znamo izračunati, zakaj se potem ne izstavljajo realni računi in od kod g. Fakinu oz. komu drugemu na ZZZS pravica, da oblikuje ceno storitev. Argument nasprotne strani je po navadi, da zdravniki porabimo vse, kar se nam da. To seveda ni res. Porabi se tisto kar je potrebno za uspešno zdravljenje bolnika. O tem kaj je potrebno za zdravljenje nekega bolnika ve veliko več tisti, ki to zdravljenje izvaja in ki se z določenim področjem ukvarja, kot pa birokrat na ZZZS. Vse tisto kar bi se zdelo sporno se še vedno lahko presoja v luči sodobnih strokovnih dognanj. Če bi izbiro zdravil, preiskav in posegov morali opravičiti, ko bi presegla neko mejo, bi to zagotovo marsikoga spodbudilo k varčnem, vendar za bolnika še vedno varnem ravnanju. V tem primeru bi bilo vseeno, kdo je izvajalec: zasebnik ali javni zavod. Neki segment zaposlenih v zdravstvu bi na ta način izgubil možnost odločati o milijonih in bi zasedel mesto, ki mu gre.

  • Share/Bookmark