Mesečni arhiv: Marec 2012

Austerity

Ste vedeli da je beseda »austerity« izbrana za besedo leta 2010. To sem slučajno odkril ob brskanju po medmrežju. Največji Ameriški založnik jezikovnih priročnikov, Merriam-Webster Inc, je v decembru 2010 objavil Deset glavnih besed leta 2010 (Top Ten Words of the Year for 2010) in na prvem mestu je seveda bila beseda “austerity”. Izbor je temeljil na pogostnosti iskanja razlage na iskalniku na spletni strani merriam-webster.com. Očitno je bilo zanimanje Amerike za ta pojem veliko.
Med definicijami, ki jih ponuja Merriam-Webster slovar sta tudi ti dve: »an ascetic practice« (prakticiranje asketizma) in »enforced or extreme economy« (vsiljena in ekstremna ekonomija). Ni čudno, da se Grki razburjajo. Problem je predvsem v tem, da nam asketizem ponavadi vsiljujejo epikurejci in hedonisti. Saj veste tisti, ki si kupujejo tako drage računalnike, da jih niti uporabljati verjetno ne znajo, ali pa nujno potrebujejo BMW limuzino saj se niti slučajno ne bi mogli peljati v avtomobilu, ki si ga lahko privoščijo tudi navadni smrtniki.
Danes sem ujel, da bo Britanska vlada stimulirala raziskave na področju demence, da načrtujejo kako socialno in zdravstveno službo usposobiti za oskrbovanjem čedalje večjega števila ostarelih in dementnih, in to kljub varčevanju. V Sloveniji v tem trenutku razmišljajo kako bodo oklestili še tisto malo kar imamo. Pred enim tednom približno je v UKC Ljubljana predaval dr. Andrew Rhodes predsednik Evropskega združenja za intenzivno medicino. Predstavil je različne varčevalne strategije, ki temeljijo na z dokazi podprti medicini (evidence based medicine). Te strategije so usmerjene predvsem v zmanjševanje zapletov z uporabo ustreznega nadzora pri skupini bolnikov z visokim tveganjem za zaplete. Teh je s staranjem populacije čedalje več in njihovo zdravljenje predstavlja velik strošek (vsaj v Angliji, kjer take stroške izračunavajo). Zmanjševanje zapletov predstavlja, po besedah dr. Rhodsa 30% prihranek. Dr. Rhodes me je preseneti še z enim podatkom. Primerjali so namreč število intenzivnih postelj med posameznimi Evropskimi državami in so ugotovili, da ima Slovenija 2,9 postelje na 100.000 prebivalceb Nemčija ima 29,1 postelj na 100.000 prebivalcev torej 10 x več. Čeprav je številka za Slovenijo nekoliko podcenjena je razlika med nami in zahodom velika. In to ne po kvaliteti zdravnikov in količini znanja ali delu, ki ga opravimo. Pri nas oskrbimo še enkrat toliko bolnikov z istim številom zdravnikov. To so celo nekje na televiziji priznali.
Zaskrbljujoče je, da se predavanja ni udeležil nihče iz uprave ali sveta zavoda. Baje so se izobraževali za menedžerje. Posledica takšnega izobraževanja so vrhunski in premišljeni varčevalni ukrepi. Najprej osebju vzamemo vodo, naj pijejo tisto iz pipe, pa čeprav je možnost, da se okužijo z Legionelo. Poleg tega se ukine likanje uniform. Bolje je, če so zdravniki videti manj ugledno saj jih bomo lažje obvladali na ta način. K sreči vodo si lahko kupim sam. Za moj ugled pa skrbijo rezultati mojega dela, kar velja seveda tudi za ostale kolege.
Druga briljantna ideja so različni nadzorniki in opazovalci, iz različnih privatnih podjetji, ki se jih najame za svetovanje. In tako se pojavijo različni ljudje na oddelkih in v operacijskih sobah, med njimi tudi strojni inženir, ki naj bi opazoval delo na anesteziološkem oddelku in o tem celo podal poročilo, ob tem, da se mu niti sanja ne, kaj je pravzaprav videl. Zakaj plačujemo takšne in podobne neumnosti, ob tem, da ni možno nabaviti niti najnujnejše opreme in potrošnega materiala? Najnovejši šepet po hodnikih govori o uvedbi kontrolnih ur. To me bo zelo prizadelo. Tako ali tako prIdem pol ure prej in odidem pol ure kasneje. Kakšna bo cena in ali ne bi bilo bolje kupiti še kakšen monitor za enote intenzivne nege, kjer praktično nikjer ni možno meriti invazivnega krvnega tlaka, da ne govorimo o neinvazivnem merjenju minutnega volumna srca. Saj res dr. Rhodsa ni prišel poslušati nihče, ki o denarju odloča.

  • Share/Bookmark