iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

Na zahodu nič novega

Komentiraj

Objavil/a dv58 16.06.2012 ob 20:04 pod Medicina, Slovenija, zdravstvo

Erich Maria Remarque je svoj najbolj znani roman “All Quiet on the Western Front” napisal leta 1927 in če ga še niste prebrali ga toplo priporočam. O zdravstvu se je nekako nehalo govoriti. Nihče ne pljuva po zdravnikih in sprašujem se ali je to zatišje pred nevihto. Res je, da so zdravniki mirno požrli znižanje plač in so zato za novinarje postali nezanimivi. Poleg tega se v Sloveniji dogaja toliko različnih lumparij, da je za pljuvanje po zdravstvu zmanjkalo prostora. Ravnokar poslušam o trgovanju z belim blagom, ki ga baje podpira visoka politika, ne da me to zelo čudi. Pa tudi ta zgodba odvrača pozornost od drugih pomembnih zgodb, NLB na primer, ki nas bodo kot državljane in davkoplačevalce še močno prizadele. Ne morem, da ne bi omenil, kako so posamezne kolege vlačili po blatu, ker so veliko delali in s tem tudi zaslužili, nihče se pa ni obregnil o direktorje in nadzornike različnih podjetji in bank, ki so imeli enake ali celo večje dohodke ob tem so pa svoja podjetja pripeljali v stečaj. Na koncu so še dobili nagrado ali odškodnino. Na račun davkoplačevalcev.
Na zahodu nič novega. Ministri prihajajo in odhajajo (ministrstvo ostaja v podobni sestavi – brez znanja in idej) in problemi ostajajo enaki. V moji vrhunski ustanovi premišljujejo samo o tem kako znižati stroške. Nihče ne razmišlja o tem kje poglavitni stroški nastajajo. O tem sem mislim že pisal. Pa saj sem verjetno že neštetokrat ponovil isto. Na zahodu nič novega. Zanimiv način komunikacije so prošnje za indent. Indent je nekaj kar nek proizvod mora imeti, da ga UKC prične kupovati in ga uporabniki lahko naročimo. Odpiranje indenta odobri neka komisija, katere sestava je stroga tajnost (???) na temelju prošnje in razlage. Razlage pišemo zdravniki in vsaj jaz svoje zahteve poskušam argumentirati z objavljenimi študijami. V pravilu ostanejo prošnje brez odgovora. Tudi tiste, kjer se odpiranje novega indenta odkloni. Razumem, da če ne odgovoriš se izogneš neprijetni debati, vendar v civiliziranem svetu vladajo drugačna pravila. Nedavno se je na tržišču pojavil pripomoček za vzpostavljanje intraosalne poti. Ta pride v prav takrat, ko je poškodovanec izgubil veliko krvi ali ima tako slabe žile, da venske poti ne moremo vzpostaviti. Podatkov v literaturi ni prav veliko ker se pripomoček pojavil nedavno. Vendar je po moji oceni (ki temelji na 25 letih izkušenj) pripomoček zelo učinkovit in bi ga potrebovali. Še vedno ne vem zakaj so zavrnili našo prošnjo. No tokrat bom vztrajal..
Kot rečeno na zahodu nič novega. Upam, da se bolniki zavedajo kdo stoji na tej fronti med njimi in varčevalci.

  • Share/Bookmark
 
11 odgovorov na “Na zahodu nič novega”
  1. dare - 17.06.2012 ob 11:18
    dare

    Jaz sem tudi nehal govoriti o našem zdravstvu. Ker sem preprosto obupal, da je kaj takega sploh smiselno.

    K zdravniku grem, ko je res nujno pa še takrat moram biti zelo vztrajen, skorajda agresiven, da mi dohtar nakloni vsaj nekaj od pričakovane naklonjenosti in zanimanja. Pa so vse čakalnice polne plakatov in zgibank o preventivi.

    Ko sem končno le dobil vsemogočen papir, torej napotnico pa sem bil šele razočaran nad ustanovo.
    V roku pol leta sem zaradi bolezni šestkrat nadlegoval vrhunskega specialista. Zaradi mene je zapravil vedno vsaj pol ure. Večino za to, da je hodil ven iz ordinacije in nazaj ter s sabo nosil papirje. Vsakič je bilo tako kot bi prišel k njemu prvič. Pregled pa je bil skoraj stoprocentno omejen na vprašanje “Kako je!?”
    Šestkrat dan bolniške, šestkrat pot v Ljubljano, šest “pregledov” vrhunskega strokovnjaka in šestkrat znova odvzem krvi …

    Brez težav bi profesorju doktorju po telefonu povedal ” kako sem” in kri bi lahko dal v svojem kraju in verjetno bi bilo možno marsikaj storiti v smeri, da primariji ne bi opravljali dela tajnic.

    Predvsem pa je za velik del ljudi zdravstvo preprosto nedostopno. Ne vem zakaj bi o tem povrh vsega pa še govorili !?

  2. dv58 - 17.06.2012 ob 12:29

    Najprej hvala za komentar. Zdi se mi, da pogosto govorimo o različnih stvareh. Vi se v svojem komentarju pritožujete nad odnosom zdravnikov do bolnika. Popolnoma se strinjam z Vami, da ta odnos pogosto ni takšen kot bi želeli. Temu pritrdi že samo dejstvo, da se bolniki nad tem odnosom pritožujejo. Tem pritožbam bi morali prisluhniti. Moje osebne izkušnje so omejene na okoliščine, ki so drugačne od klasičnega ambulantnega pregleda. Z bolniki in svojci komuniciram, v za njih izjemnih in težkih okoliščinah, ko so hudo poškodovani ali celo življenjsko ogroženi. Zelo zgodaj sem se naučil, da je z bolniki in njihovimi svojci vedno potrebno tako postopati, kot bi si želel, da drugi postopajo z menoj. To je neka izkušnja, da ne rečem modrost, ki jo poskušam prenesti tudi na mlajšo generacijo. Žal se šele v zadnjem času pričenjam zavedati pomena komunikacije, tako medsebojne kot tiste z bolnikom in svojci. In posamezni elementi (komunikacija z svojci po smrti bolnika) že zahajajo v različna izobraževanja. Nisem pa čisto prepričan ali so dosegli medicinsko fakulteto.
    To, da se o zdravstvu ne govori bi me moralo prav za prav veseliti, ker pomeni, da ni nekih novih afer ali škandalov. V zadnji objavi sem le želel spomniti, da kljub tišini mnoge stvari ostajajo neurejene. Potarnal sem predvsem o tistih, ki mene žulijo. Žal pogoje v katerih delam pogosto določajo ljudje, ki pa o medicini ali vsaj o ožjem področju s katerim se ukvarjam ne vedo prav veliko.
    Svoje mnenje povem marsikje in ne samo na blogu. Če smo tiho in probleme mirno gledamo se ne bo spremenilo nič. Ali se kaj spremeni če govorimo, vpijemo in protestiramo? Ne vem. Mogoče se pa le kdo zdrami in prisluhne.

  3. dare - 17.06.2012 ob 12:46
    dare

    Hvala za odgovor.
    Res je, da večinoma laiki govorimo o odnosu zdravnik (največkrat na primarni ravni) in pacient.
    Ampak ravno v tem komentarju sem se tudi jaz spraševal ali ni enako velik ali še večji problem v organizaciji dela. To je preprosto nerazumljiva stvar. Jaz v glavnem je že nisem sposoben doumeti. Kako težko jo dojamejo šele ljudje, ki jih seznanijo, da je za zdravljenje prepozno in da bi morali prej poskrbeti za svoje zdravje.

  4. dare - 17.06.2012 ob 12:46
  5. dv58 - 17.06.2012 ob 14:09

    Se popolnoma strinjam. Odgovor je zelo kompleksen. Svoje mnenje sem že večkrat zapisal. Organizacija in boljše planiranje kirurških posegov bi čakalne vrste zmanjšali, vendar pa ne v celoti. Kapacitete za po-operativno zdravljenje (še posebej za intenzivno zdravljenje) so ravno tako omejene in tega se ne da izboljšati z večjo izkoriščenostjo, saj je že sedaj 100%. Ravno danes me je kolega, ki je dežuren v centru za intenzivno zdravljenje obvestil, da ima na voljo samo eno posteljo. Slovenija caplja na repu glede števila intenzivnih postelj na 100 000 prebivalcev. Slovenska populacija se stara. Operacije potrebujejo starejši bolniki. Pri teh je verjetnost, da bodo potrebovali intenzivno zdravljenje z vsakim letom starosti večja. Zopet o tem ne moremo odločati zdravniki, o tem odločajo nekakšni ekonomisti, ki se jim sanja ne zakaj potrebujemo in kaj potrebujemo. Intenzivna postelja ni samo postelja (10000 – 25 000€) temveč tudi monitorji (najnujnejše 50 000 €), ventilatorji (50 000 €), infuzijske črpalke (5 000 €) skupaj brat bratu 300 000 €. Cene so seveda samo približne, da vidite red velikosti. Ko se politiki odločajo med tem in svojim voznim parkom, ali neko novo igračko za slovensko vojsko oz novo stavbo za neko ministrstvo, kaj mislite za kaj se bodo odločili. Stvari niso tako enostavne kot so videti na prvi pogled. Mogoče se pa le kaj premakne, če bo objavljena še kakšna zgodba o kovaču Marinkotu.

  6. dare - 17.06.2012 ob 23:00
    dare

    Doktor, izjemno sem vesel vašega odgovora, kot tudi komentarja na mojem blogu. Mislim, da bi veliko več od spisov, ki opisujejo Marinkove težave, naredilo malo razuma in pristopa, kot ga nakazujete tudi sami. Se pravi z argumenti in z opozarjanjem na resnične težave. Sam se nikoli ne poskušam delati pretirano pameten glede stvari, ki o njih kakopak nimam znanja. Opazim pa, ko je tam kjer bi človek moral dobiti odgovore in nasvete, en sam zid. Hvala in uspešno delo, mogoče tudi v boljših časih, še naprej!

  7. dv58 - 18.06.2012 ob 06:32

    Tudi Vam hvala tako za komentarje kot za lepo prozo, ki jo objavljate na svojem blogu. Enako Vam želim veliko uspehov in predvsem zdravja.

  8. hospitalit - 10.08.2012 ob 14:50

    Teh primerov ,ko birokrati odločajo o vrsti materiala,ki se uporabi v kc-ju je neskončno. Kdaj bo v tem Kc-ju kdo od teh birokratov, ki se postavljajo nad stroko, tudi prevzel odgovornost za svoje odločitve?
    pa kaj res ni možno nobenega več v tej skorumpirani zloveniji obsodit in zapret, če se mu dokaže odgovornost?? aja, sistem evidentiranja napak ne deluje.

    Vzpostavitev i.v. poti je temelj vsakega urgentnega primera in včasih je samo ta razlika odločilna med preživetjem in smrtjo.

    Nekdo od aparatčikov bo moral presneto dobro utemeljiti svoj odgovor…

  9. dv58 - 10.08.2012 ob 18:23

    Hvala za komentar. V Sloveniji prave odgovornosti ni. Lahko uničite podjetje ali odobrite nepokrite kredite spravite davkoplačevalce ob veliko denarja in nikomur nič. Še huje je, če mora sodbo o tem, kdo je imel prav in kdo ne, podati zgodovina. Ali je varčevalna mrzlica, ki se sedaj dogaja pravilna ali ne bomo zvedeli čez leta, če ne čez desetletja. Tistim, ki so vse to zakuhali se ne bo zgodilo nič. To kar se dogaja v UKC in v drugih bolnišnicah je odraz neke vizije, za katero snovalci menijo, da je edina zveličavna. Čez leta bodo zagotovo trdili kako so bili uspešni in koliko so privarčevali. Na čigav račun?

    lep pozdrav

  10. hospitalit - 27.08.2012 ob 09:07

    Pozdravljeni ponovno,
    V luči nedavnega tragičnega dogodka na Barju se je zelo kmalu izkazala vaša preroška vizija, kako zelo bi potrebovali intraosalne kanile. Kaj pomeni vstavljanje i.v. poti na opečeni, ožgani in zogleneli koži, tega seveda pisarniški birokrati iz KC niso sposobni dojeti. Sposobni pa so se postavljati nad stroko in še vedno naročati nepotrebno in zastarelo šaro; po seveda njihovi presoji,ki je kar nad svetovnimi smernicami.
    Birokrati KC-ja, ki so zavrnili naročilo izdelka,ki se ga krvavo potrebuje v taki situaciji, bodo imeli zdaj priložnost spregovoriti. Komisija, ki je sprejela odločitev in se neargumentirano postavila nad stroko, naj pred javnostjo pojasni in utemelji svojo odločitev. Ta komisija je sestavljena iz ljudi, ki imajo imena in priimke!!
    Ljudje, se pravi davkoplačevalci imajo pravico vedeti, kdo izmed birokratov odloča v KC -ju med življenjem in smrtjo in z kakšnimi argumenti. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, na kakšen način in za kakšno šaro se porablja njihov denar , kdo je tisti ki jih ogroža in je za to vsakomesečno še zelo dobro plačan.
    Zadeva meji na škandal in mora priti v javnost. To morajo izvedeti vse večje medijske hiše. Ta komisija ima ljudi z imeni in priimki. Verjetno so tudi zelo dobro plačani, neglede kakšne odločitve sprejemajo. Vsa vesoljna slovenska javnost mora vedeti, kdo izmed birokratov iz pisarne in iz naslonjača narekuje stroko. KC je potrebno očistiti sprenevedanja in neodgovornosti, bolj kot vsako okuženo rano, bolj kot vsako novotvorbo,. Antibiotiki&co. z letalno toksičnim učinkom za tovrstne parazite so v zaključni fazi pred distribucijo. “Potrebuje se samo še ident…”

    Nikoli več ne sme prevladati birokratizem nad stroko; umrli so štirje ljudje, njihove smrti ne smejo biti zaman.
    Sam prav tako delam v KC.
    Lepe pozdrave.

  11. dv58 - 27.08.2012 ob 14:32

    Hvala za mnenje. Veseli me, da se še kdo jezi zaradi podobnih zadev. Imena so strogo varovana skrivnost. Verjetno mislijo, da se na ta način lažje izognejo pritiskom. Sam model mogoče niti ni napačen, samo dopustiti bi morali civilizirano komunikacijo in soočanje argumentov.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.