iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

Bonitetne ocene padajo, jaz pa na dopustu

Komentiraj

Objavil/a dv58 13.08.2012 ob 12:37 pod Aktualno, Medicina, politika, zdravstvo

Sedaj so na vrsti zdravniški dopusti? Po naročilu politike ali samo zato ker je neznan novinar/ka zavohal senzacijo in možnost, da se prikupi uredniku, ki ga skrbi gledanost. Res je, da imamo nekateri zdravniki veliko dopusta, Dopust se odmerja v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Dodatni dnevi dopusta, ki bodo očitno postali jabolko spora se odmerjajo zaradi izpostavljenosti različnim škodljivim učinkom in obremenitvam okolja v katerem delamo. Tu gre predvsem za rentgensko sevanje in infekt ter druge podobne škodljive učinke. Dopust v tem primeru bolj namenjen zmanjšanju izpostavljenosti kot pa počitku. Škodljivi učinki se tekom let nabirajo (komulirajo) z nepredvidljivimi rezultati. Torej v imenu varčevanja je potrebno žrtvovati zdravje ali celo življenje. Čeprav to zveni dramatično, je ravno to tisto kar elita pričakuje od navadnih državljanov (javnih uslužbencev), da bi lahko sami nadaljevali z eksperimentiranjem, ki mu rečejo uravnoteženje proračuna. Za enkrat ostanem kar na dopustu in upam, da UKC še ne bo v stečaju ko se vrnem z dopusta.

Gospod Fakin, bi bolnišnice kar spravil v stečaj in kaj potem? Bi jih ukinil?. To bi bi bilo verjetno najceneje. Bolnišnice niso del tržne ekonomije. Za delo se ne potegujemo na tržišču. To, da se bodo naši bolniki odšli zdraviti v tujino je pravljica. Le malo se jih to lahko privošči. Dohodek bolnišnic je določen z dogovorom. Torej je izguba vedno posledica slabega dogovora med g. Fakinom in bolnišnicami. Torej če so storitve plačane pošteno tako, da pokrijejo stroške, potem problema ne bi smelo biti. Pa očitno problemi so. Na eni strani obračun stroškov pogosto ne upošteva določenih stroškov ali jih upošteva pavšalno, po drugi strani pa bolnišnice očitno porabljajo denar na druge stvari. Pretežno gre za vzdrževanje in investicije. Če bi šlo za podjetje se seveda nabava nove opreme in izgradnja po navadi financirajo iz zaslužka ali kreditov (ki se poplačajo ali tudi ne z zaslužkom). Bolnišnica ne bi smela služiti na svojih bolnikih. Ker to bi pomenilo recimo napotitve na nepotrebne preglede in posege, ki bi prinašali zaslužek. Tega v javnih zavodih ne počnemo, vsaj zaradi zaslužka ne. Denar bi torej moral prihajati iz drugih virov. Ali bo ta denar na voljo ali ne je največkrat politična odločitev. Odločitev o tem ali neko investicijo v zdravstvu potrebujemo ali ne. Skratka govoriti o stečaju bolnišnici je blago rečeno neresno.

Dogaja se pa nekaj o čemer mediji ne govorijo in priznam, da ne vem točno zakaj. Na to me je s komentarjem opozorila kolegica iz Radovljice. Sloveniji grozi reorganizacija urgentne službe. Sedanje enote se bodo združene v nekakšnih urgentnih centrih. Najbolj pomembna posledica tega je podaljšanje odzivnih časov. V imenu varčevanja ali v imenu samoljubja posameznikov bomo dovolili, da bodo izgubljene dragocene minute. Pred leti so napravili študijo v kateri so primerjali preživetje s časom do pričetka oživljanja. Po 10 minutah ni več možno upati na preživetje. Od ZD Bled do Linhartevega trga v Radovljici je 13 min. Podatek je z Google maps. Seveda bo reševalno vozilo lahko vozilo nekoliko hitreje. Kljub temu minute hitro minevajo. Z vsako minuto, ki jo izgubimo se možnost preživetja zmanjša za 10%. Ali jim je res vseeno?

  • Share/Bookmark
 
3 odgovorov na “Bonitetne ocene padajo, jaz pa na dopustu”
  1. mitjavilar - 9.09.2012 ob 11:27

    Področje nujne medicinske pomoči je sestavljeno tako iz organizacije, dostpa, transporta v bolnico kot medicinskih in drugih znanj, povezanih z vožnjo, prometom in seveda medicino.
    O politiki reševanja se pri nas odloča Ministrstvo za zdravje in njene skupine zdravnikov. Izključno zdravnikov, ki tehničnih preferenc nimajo. Ne bom razmišljal, koliko zdravnikov je motoristov in jim ni potrebno 9 let razlagat, zakaj je lahko reševalec z motorjem, defibrilatorjem, ekg jem, jeklenko za kisik in nekal medicinskega materiala, kakšnim ringerjem ali infuzijo hitreje kot reanimobil.
    Niti eden zagotovo ni dirkač, 7 let tega sem želel doseči testiranje dirkalnika za reli, opremljenega z medicinsko in delom gasilske opreme, ki ga vozi tehnik, zraven sedi zdravnik.
    Ne v mestih, na periferiji, kjer živi 52% prebivalstva, kjer je razdalja od NMP do nesrečnika tudi po 35 kilometrov, pride tono in pol težko vozilo neprimerno hitreje kot tri in pol težak reanimobil. Pogon 4wd, 240 konjsih moči serijsko, spremeba na podvozju, ki omogoča višje vozilo in še par reči. Prometno minsistrstvo zo zavrača, ker tega-ne dopušča zakon.
    Zakonodajo, ki ureja NMP je pisala uslužbenka MZ, ki je prišla nanj neposredno iz fakultete, ki ni delal ne v bolnici ne na NMP nikoli. To je slovenska realnost.
    V blogu postavljate stališča. da pač g. Fakin ne naredi tega in tega. Po moje je problem denar. Kdo dela dodoano vrednost? Gospodarstvo. V njem manjša skupinica vaških posebnežev mojega tipa, i imao včasih naziv invatorji. IN silne probleme z vedno akademsko izpbraženimi in funkcionalno kritično nizko pismenimi ključnimi ljudmi na različnih področjih. Njihov najvelji dosežek je, da se hvalijo z rešitvami drugih, kot da so nihove.
    Ta trenutek ministrstvo za gospdarstvo in za delu nudita subvencije za odpiranje novih delovnih mest za težje zaposlive, ali v prekmurju ali če si tjec. Za sofinanciranje razvoja, za testiranje inovacij denarja niti razpisov ni. Ključni namreč ne vedo, da moraš neko rešitev, ki bi se izdelovala najprej preveriti v praksi. Stroški tesiranj samo teh, ki jim imam in so na čakanju zaradi iskanja virov financiranja so od 4000 eurov do dvrh miljonov eur. Efekt pa je predviden od nekaj sto miljonov eurov prihrarna na letnem nivoju do treh miljard. Za lažje razumevanje: nov sisitem pogona gradneme mehanizacije zmanjša stroške za polovico, enako pri proizvodnji hrane in cestni špediciji. Proizvodnja odpre več tisoč delovnih mest pri nas in preko pol miljona v EU. In od vsake plače gre 12% iz bruto in mislm da 11% iz neto za-zdravstveno zavarovanje.

  2. dv58 - 9.09.2012 ob 16:37

    Gospod Vilar, s politično ekonomijo sem se dvolj dolgo ukvarjal, da vem, da stvari niso vedno takšene kot so videti na prvi pogled. Pod pojmom dodana vrednost se lahko skriva marsikaj. Recimo EVA (Economic value added) je model analize, ki ga je podjetje Stern Stewart & Co registriralo kot svojo poslovno znamko in po kateri se računa zaslužek podjetja. Osnovna formula je:

    EVA = (r – c) * K, kjer je r donos na vloženi kapital, c pa ponderirana povprečna cena kapitala. Problem je, da to dodano vrednost izračunate tudi za podjetja, ki niso nujno proizvodna, temveč se ukvarjajo s trgovino ali servisno dejavnostjo. Tudi zdravstvo je neke vrste servisna dejavnost. Torej ne moremo enostavno reči denarja ni. Kajti če denarja ni tudi zdravstva ni. To, da slovenski bolniki ne opazijo, da g.Fakin in vsi drugi poskušajo varčevati je predbsem zasluga zdravstvenih delavcev. Torej pravljica o dodani vrednosti, ki jo dodaja samo industrija je bila vedno na trhlih nogah. Seveda nihče od ekonomistov ne misli, da so industija samo železarne. Turizem je tudi industrija. Tudi zdravstvo je industrija. Pa mu dodane vrednosti nikakor ne želijo priznati.

  3. mitjavilar - 9.09.2012 ob 17:55

    Brez zamere, jaz obravnavam ekonomiste kot teoretike, ki po tem, ko gospodarska kriza že nastopi, znajo jasno razložiti, zakaj je.
    Res pa zu in tam kakšen ugotovi, da od količine bolniških odsotosti varira ustvarjen dohodek na kakšnem delovnem mestu. IN ga zato velja narediti čimbolj zdravega.
    Problem financiranja zdravstva je v tem, da se zaradi gspodarstva ustvarja premajhen obseg prispevkov. Na njegove stroške ne vpliva obseg postopkov, anastezista potrebuješ, če jih ima deset ali pa enega za odpret. To so fiksni stroški. Skrajšanje čakalnih dob na operacje pomoni večjo kvaliteto življenja, ne pa tudi samega prihranka sisitema zdravstva, razen, če se v času čakanja ne uprablja recimo zdravil za lajšanje bolečin…
    V primeru, da se bi stroški za zdravstvo pokrivali iz vseh vrst zaslužkov, bi zadeva potekala lažje. Kmeško prebivalstvo plačuje 17 eurov mesečno, duhovnikom plača država, dividende, avtorkse pogodbe…. pa so proste teh bremen.
    Spet je isti problem kot zavarovanje za izlete v gore. LJudje, predsem tisti, ki iajo to obliko zaslužka, bodo proti.
    Med tem, kaj ekonomisti mislijo, kaj predlagajo in kaj v primeru, ko pridejo na oblast tudi naredijo, so razlike. In nikjer ne piše, da bi morali pa eonomisti odločati o tem, ako bomo živeli. KOnčno so ravno oni povzročili Enron. In vse, kar mu je sledilo. IN pri nas Zakon o privatizaciji in vse, kar mu je sledilo. Da o tistih dveh miljardah in pol kreditov, o katerih težejo medijske diskusije ne vpletam snažilk iz NLB. Brez zamere, včasih imam občutek, da nekateri politiki delajo z ljudmi, kot da bi ti imeli inteligenčni količnik okrog 65 do 75.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.