iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

UKC simfonija hrupa

Komentiraj

Objavil/a dv58 16.09.2012 ob 10:33 pod Aktualno, Medicina, Slovenija, zdravstvo

Dobro jutro! Po nekaj urah spanca sem se zbudil v nedeljsko jutro polno zvokov… pnevmatskih kladiv, ropotanja tovornjakov in vpitja. Zbudil sem se v Ljubljanskem UKC. Nič neobičajnega. Saj to je folklora, ki traja že celo desetletje. Okoli kliničnega centra se neprestano nekaj gradi, ruši popravlja. Ne pomnim več kdaj se je vse skupaj začelo. Verjetno s pripravami na novo pediatrično kliniko in rušenjem stavb v bližini. Seveda se vse to dela v dobrobit naših bolnikov, gradbenih tajkunov pa mogoče še koga in v večini primerov lahko briljantne gradbeniške podvige opravičimo. Vendar hrup ostaja.

V posameznih fazah gradnje je bilo v urgenci UKC tako hrupno, da  ni bilo možno komunicirati, kaj šele, da bi avskultiral bolnika. To je seveda zelo moteče in te občasno spravlja ob živce, vendar popoldne odideš domov in gradbišče imenovano klinični center pustiš v Ljubljani.  Kaj pa, če ne moreš domov in si bolnik v tej nesrečni stavbi. V soboto je bilo operiranih veliko bolnikov. 12 ur operacij. Vsi ti bolniki so verjetno slabo spali, saj jih je kljub analgetikom moralo vsaj malo boleti. In predstavljajte si zjutraj bolečina končno popusti in malo zadremaš in kar naenkrat pnevmatsko kladivo in nato še  stresejo polno samokolnico gradbenih odpadkov na kovinsko karoserijo velikega kamiona, ki stoji točno pod tvojim oknom.

Včasih so v okolici bolnišnic postavljal prometne zanke, ki so prepovedovali hupanje. Bolnišnice naj bi bila oaze miru in tišine. Tudi naša zakonodaja ima predpise, ki predpisujejo kako varovati posamezna območja pred hrupom in kakšne so mejne vrednosti. Ne bom trdil, da se na zakonodajo spoznam, vendar se mi zdi, da bolnišnice spadajo v II. Območje varstva pred hrupom. To pomeni, da hrup po dnevi ne bi smel presegati 55 dBA, po noči pa 45 dBA. Edino helikopter bi smel povzročiti hrup 75 dBA, pa še to za krajši čas.

Ker me je zanimalo kakšen je hrup v moji dežurni sobi sem si naložil aplikacijo “Decibel 10th” in z Iphonom izmeril hrup. Ko so pnevmatska kladiva bila tiho (malica ali kaj podobnega) se je hrup gibal med 50 in 55 dBA, na zgornji meji dovoljenega. V času obratovanja se je hrup povzpel na vrednost med 65 in 75 dBA. Najvišja izmerjena vrednost je bila 87 dBA. Popolnoma mi je jasno, da meritve opravljene z iPhonom nimajo prav nobene tehnične ali pravne vrednosti. Vendar kljub možnem odstopanju  in napaki ilustrirajo problem.

Zastavlja se vprašanje ali je sploh možno izvajati gradbena in rekonstrukcijska dela tišje? Ali obstaja kakšna oblika zaščite pred hrupom gradbišča? Na to vprašanje odgovora seveda ne vem. Ali je na bolnike in na njihovo počutje sploh kdo pomislil, ko so pripravljali načrte. Nekako se mi zdi, da je odgovor na to vprašanje: NE. Zakaj bi si po nepotrebnem komplicirali življenje. Za probleme v zdravstvu so tako ali tako krivi zdravniki.

  • Share/Bookmark
 
En odgovor na “UKC simfonija hrupa”
  1. mitjavilar - 17.09.2012 ob 00:15

    Odlično, da se je končno tudi en, edini od dobrih pa tisoč zdravnikov V kclj spomnil na hrup. Ko sem občasno na obiskih, so sirene reševalnih vozil izjemno moteče. Red glede uporabe zvočnih signalov pa mora narediti vodstvo kclj ali pa ZD Ljubljana. Ministrstvu sem o tem vsaj dvakrat v zadnjih 7 letih pisal. a jim Outlook vse, kar je povezano, tako kot spam pošto briše.
    Živim od dolenjski avtocesti in sirene zavijajo tudi ko ni nobene kolone, ko je veli pas zelo prazen. Pse ta frekvenca boli.
    KOličino motenja okolice določajo predpisi, določi pa jo tudi naročnik storitve. Če od delavcev nihče ne zahteva, da morajo delati poteihem, potem ne bodo. To ni slovenski pregovor ampak dejstvo. Baje je tudi kakšen varuh človekovih, pa bolnikovih pa ne vem kakšnih pravic, a se nanj očitno ne obrne nihče.
    Značilnost stvari, ki so povezane z zdravstvom je amaterski pristop in zaskrbljujoča stopnja funkcionalne pismenosti na strani naročnikov storitev zunanjim izvajalcem.
    Morda pa je razlog za hrup povsem logičen. Da se bolnike prisili, da takoj, ko začutijo ajanjšo možnost, da zbežijo iz bolnice, to tudi storijo.
    Sicer je cena glušnikov-plastičnih pokrovov preko ušes 3 eure in pol, pa bi bilo dobro, da se zainteresiranim bolnikom kupijo svojci po ene, ko gre ven, pa jih pustijo bolnici. Ker so plastični, se jih da vsaj za silo razkužiti, ne s toploto, zgolj alkoholom za dele, s katerimi pridejo v stik roke in ušesa bolnika. Vas slišim, da to ni ustrezno, amak bolje kot nič.
    Nihče tudi ne opozarja, da je potrebno za vožnjo motorja uporabljati tiste čepke za ušesa, ki se dajo vanje in čez podkapo, ker tok vetra dela pri 140 km/h tudi preko 110 decibelov.
    Značilnost zdravstva je, da ključni ljudje v sisitemu ne naredijo nič za ustrezen nadzor nad uporabo zaščitnih sredstev v gradbeništvu, kjer je tudi največ nesreč.
    Glede hrupa pri stresanju na keson:z bagrom se lahk opribližaš kesonu in potem odpreš zajemalko, s samokolnico pa pomaga že, če stresaš bolj previdno na začetku, na kartone ali les. Natovarjanje tovornjakov e hrupno samo na začetku, če se stresa večje kamne, opeko ali kose betona. KOje “posteljica” iz odpaskov debela vsaj 8 cm, so ti problemi minimalni.
    V državi po mojem vedenju nimamo normativa, ki postalvja gabarite hrupa, temeprature, vlage, mikrodelcev v zraku za zdravstvene ustanove. Niti za pogoje filtriranja zraka v oddelkih, kjer so bolniki z zmanjšano odpornostjo. Imamo pa, normalno omejitev 50 skozi vsako naselje in policaje, ki jo nadzirajo.
    Minister za vse živo dr. Turk je pred kratkim izjavil, da je naša himna neustrezna, ker je veliko vernih, ne omenja pa boga. Moj predlog pa je odgovor tako na ta blog kot tudi na predlog dr. Turka. Jaz bi spremenil tudi grb. Vanj bi dal samo en stavek. Butalci, na veke vekomaj. To je tista vas, kjer so se prebivalci skregali s pametno. In so zmagali oni, ne pamet.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.