iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

Grem… na dopust

Komentiraj

Objavil/a dv58 8.08.2013 ob 15:00 pod Aktualno, Medicina, Slovenija, politika, zdravstvo

Še tri dni. En dan je prost, zadnji pa do zadnje minute v špitalu. Dežuren. Dopusta se seveda veselim! Kufer imam poln, predvsem Kliničnega centra. Zadnji mesec je prav peklensko .. vroče. Čeprav naj bi klime delale. Delajo seveda slabo. Morečemu vzdušju veliko bolj kot vročina prispevajo briliantne pogruntavščine našega vodstva. Kako lepo bi bilo, če bi se človek lahko ukvarjal samo z medicino. Saj vem, da moj blog pogosto zveni kot pritožbena knjiga, vendar je to edini pravi razlog, da ga pišem, da lahko zventiliram vso nejevoljo in včasih tudi jezo… Mnenja ali stališča ljudi, ki delamo vodstvo tako ali tako ne sliši ali ne želi slišati.

Selitev narodov, (iz Šiške skozi vrata narodov  v Ajdovščini na Balkan) prinaša samo jezo in nesporazume. O razlogih zavitih v tančico nočem niti vedeti. Dovolj je, da se vsi neznansko trudimo, da bolniki ne bi plačali ceh. To, da jih peščica ostaja pod Karpati in da bo do njih potrebno z rešilcem, ker so dežurstva predraga ne zasluži komentarja.

Včeraj mi je pod roke prišla avgustovska številka internega glasila. Kot, da bi bral glasilo Litostroja iz pred dvajsetih let. Kako dobri smo in kako pametno vodstvo imamo, ki niza uspeh za uspehom. Baje imamo celo nek oddelek za upravljanje s človeškimi viri. Javnost se pa sprašuje kam odteka zdravstveni denar. Nikoli mi ne bo jasno zakaj je potrebno imeti kup uradnikov, ki premetavajo papirje, katerih vsebino tako ali tako ne razumejo. Tudi tu je jasno, da v Sloveniji ne razumemo bistvenega in preprostega dejstva, da je zdravstvo namenjeno bolniku (in mogoče preventivi) in da je vse tudi kadrovanje podrejeno temu. Namreč zelo pomembno je kdo je oseba, ki ji zaupamo zdravljenje ali nego bolnika in to ne more ocenjevati neki birokratek za pisalno mizo ob prebiranju potrdil in dokazil, ki jih večinoma ne razume. Upravljavci s človeškimi viri naj bi bili tisti, ki bi planirali in razporejali, jemali ljudi v službo in verjetno odpuščali, ki naj bi celo skrbeli za izobraževanje. Na temelju česa ??.

Problem je namreč v tem, da se delo v medicini organizira glede na potrebe procesa zdravljenja. Če malo karikiram in poenostavim, za operacijo inkarcerirane kile ne moremo razpisati internista. Koliko ljudi je potrebno in kakšna znanja morajo imeti, vedo samo tisti, ki so v nekem procesu vsaj delno udeleženi. Katastrofalne kadrovske luknje, ki zijajo v našem zdravstvu so posledica ravno takšnega neodgovornega kadrovanja v zadnjih 30 let.  Zakaj imajo Nemci odlično pre-hospitalno nujno medicinsko pomoč? Zato ker imajo dovolj anesteziologov in jih lahko pošljejo tudi izven bolnišnice. In zakaj ravno anesteziologe? Zato ker edino anesteziologi posege, ki so potrebni pri oskrbi hudo zbolelih in poškodovanih opravljajo prav vsak dan in ne potrebujejo nobenega dodatnega izobraževanja. Kako naj to ve nekdo, ki je na fakulteto hodil v Kranj in ni nikoli videl kako poteka proces oskrbe kritično bolnega. Vendar v zdravstvenem gigantu kot je UKC s človeškimi viri “upravljajo” laiki.

Tudi pri izbiri in zaposlovanju mladih zdravnikov je tako. Oddelki oz zaposleni na teh oddelkih nimajo prav velikega vpliva na izbor novih sodelavcev. Pogosto je nemogoče zaposliti mlade zainteresirane kolege, za katere vidiš, da bodo dobri zdravniki in specialisti temveč moraš vzeti nekoga, ki je izpolnil vse papirne zahteve za delo v praksi je pa popolnoma nesposoben. Ocenjevanje sposobnosti bi moralo potekati v nekem daljšem preizkusnem obdobju na delovnem mesti, ki bi ga posameznik zasedel. Ocenjujejo ga lahko samo tisti, ki tudi sami opravljajo isto delo. Upravljavci s človeškimi viri bi znali sicer zatrditi, da se tako tudi v praksi dela in da oni potem na temelju mnenj nekoga zaposlijo. Kako že temu rečejo? Mislim, da upravni postopke (beri nepotrebno premetavanje papirjev).

Najbolj lovska se mi zdi pa skrb za izobraževanje. Ob tem, da se jim sanja ne kaj bi kdo moral znati. Skrbno preverjajo ali imajo vsi zdravniki veljavne licence. (Zopet papirji). Važno je, da so papirji v redu. Kakšna je vsebina je popolnoma vseeno. Kontinuirano medicinsko izobraževanje zahteva, da se za podaljšanje licence zbere, dovolj veliko število točk. Nekateri te točke nabirajo z raznimi seminarčki in kongresi, ki se jih udeležujejo vsaj takrat ko delijo potrdila o udeležbi in to je to. Kakšna je vsebina teh izobraževanj, je pa popolnoma nedefinirano. V tujini so določene vsebine obvezne (tečaji postopkov oživljanja). Tudi pri nas bi morale ustanove biti zainteresirane, da zaposleni zdravnik obnavljajo določena znanja v rednih intervalih. Katera so ta znanja bi morali določiti. Vendar se upravljavcem človeških virov niti sanja ne katere so to vsebine. Zato govoriti o tem kako skrbijo za izobraževanje je naravnost smešno, še posebej če vemo, da je izobraževanje glavna varčevalna  tarča in da so ga že dolgo nazaj žrtvovali. Ob tem se vedno vprašam čemu so ga žrtvovali? Uspešnem finančnem poslovanju ali uspešnem zdravljenju? Pojma se ne izključujeta, le zdravljenje je pomembnejše.

Torej grem…na dopust!

  • Share/Bookmark
 
6 odgovorov na “Grem… na dopust”
  1. Rado - 30.08.2013 ob 18:08
    Rado

    Citat, Dušan: “Nikoli mi ne bo jasno zakaj je potrebno imeti kup uradnikov, ki premetavajo papirje, katerih vsebino tako ali tako ne razumejo”.

    Citat, Dnevnik: “Je še druga poanta: v tem, da so vse skupaj vzeli v roke zdravniki, ki pa so že pregovorno slabi strategi in organizatorji”

    Več, povezava: http://www.dnevnik.si/objektiv/odprta-stran/ali-je-nas-zdravstveni-sistem-zdrav

  2. dv58 - 2.09.2013 ob 09:42

    Ob pisanju dr.Špoharja, bi lahko rekel ” I rest my case”. Dr. Špohar celo z vidika družboslovja nima prav nobenih argumentov, za svojo trditve. Organizacijo dela, s katero se je srečal, je plod dela različnih uradničkov in ne zdravnikov. Za božjo voljo, ustavil ga je varnostnik. Če bi ga videl dežurni otorinolaringolog, bi zadeva bila hitro urejena. Čakanje na urgenci je odvisno od resnosti bolezni ali poškodb, tako namreč bolnike triažirajo. Lahko bi bilo bolje, če bi o tem lahko odločali zdravniki. Žal je ministrstvo izgradnjo nove urgence preložilo na nedoločen čas. Trenutno se ukvarjajo z nečem, kar imenujejo urgentni centri, kar pa na tem mestu ne bom komentiral.
    Kar se zdravnikov na ministrstvu tiče jih lahko na prste preštejete. Zdravnikov, ki so na svojem področju uspešni tam ne boste videli. Zato na temelju nekaj posameznikov, ki so stroko zamenjali s politiko ni možno ocenjevati strateških in organizatorskih sposobnosti zdravnikov.

  3. Rado - 3.10.2013 ob 09:25
  4. dv58 - 6.10.2013 ob 14:57

    Že drugič anoninmni gospod rado_zalec@t-2.net pošiljate povezave, do pisarij nekih drugih anonimnežov, ki ne zasluđijo branja še manj pa odgovora. Ob tem se moram vprašati o vaših motivih. Verjetno se naslajate in muzate ob misli, kako mi branje bedarij, ki jih je napisal neki Don Marko M, še en anonimnež, ki misli, da internetna anonimnost dopušča neomejeno blebetanje o stavreh o katerih ne ve ničesar.

    Komentar na omenjeno blebetanje bom napisal v kratkem

  5. Rado - 6.10.2013 ob 19:35
    Rado

    Spoštovani Dušan /ne poznam tvojega*** maila, da bi ga enakovredno vtaknil v tekst/,

    zunaj operacijskih dvoran je preostalih 99,9% sveta. Povsem očitno je, da “posvečenim” blišč operacijskih luči slepi pogled in da ne vidite ničesar, kar obstojí za tem bliščem. Zato te po tej poti skromno seznanjam z drugimi in drugačnimi pogledi.
    Očitno je, da te tuja stališča motijo do te mere, da se raje spustiš v zmerjaštvo, kot pa v dostojanstven dialog.
    Škoda.

    *** Morda te bo (zopet) motilo moje tikanje, a razen specialističnega znanja medicine, v tvojih tekstih ne najdem ničesar zaradi česar bi začutil globoko spoštovanje. Torej, počutim se vsaj povsem enakovrednega. Od tod moj “ti”.

  6. dv58 - 6.10.2013 ob 20:25

    Nespoštljivosti sem v Vaših komentarjih vajen od samega začetka. Moj blog je pač nek ventil, ki mi včasih omogoči, da povem kar se plete v glavi. Nobenih pisateljskih pretenzij (s katerimi bi Vas mogoče lahko impresioniral) nimam. Kdo sem in kaj sem lahko preberete, moj elektronski naslov je vlah58@yahoo.com. Kadar se z nekom pogovarjam se predstavim z imenom in priimkom. O Vas vem samo tisto kar sem uspel odkriti na Vašem blogu. Torej ne prav veliko. Videl sem sliko in predpostavljam, da Vam je ime Rado. Ljudi cenim po dejanjih in ne po govorenju. Vaših dejanj ne poznam.
    Na splošno me mnenja drugih ljudi ne motijo, vendar pa nesramno pljuvanje po poklicni skupini kateri pripadam ne morem sprejemati kot vljuden dialog.
    Od Vas ne pričakujem, da se počutite manjvrednega zato ker sem jaz slučajno zdravnik. Vi imate svoj poklic jaz imam svojega. Vendar pa o medicini in zdravstvu verjetno vem kakšno malenkost več kot Vi, čeprav me Vas čas poskušate prepričati o nasprotnem.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.