Mesečni arhiv: Oktober 2013

Očistimo jetra ?!!!

V to neverjetno zgodbo sem zadel čisto slučajno, saj sem iskal nasvete za čiščenje tipkovnice na laptopu. Iz gole radovednosti sem kliknil tudi na ta iskalni pojem in Google mi je ponudil okoli 127.000 zadetkov. Prvi med njimi če odmislim reklame je bil prispevek na Vizita.si po naslovom “Naravno čiščenje jeter”. Kot je to v navadi prispevek ni podpisan in to verjetno daje pogum avtorju, da brezskrbno ponuja drugorazredne in nepreverjene informacije lahkovernemu občinstvu.

Pod naslovom “Holesterol glavni sovražnik jeter” najdemo izjemno poenostavljeno in netočno razlago patofiziologije nastanka žolčnih kamnov. Proces je veliko bolj kompleksen in je odvisen vsaj od pet glavnih dejavnikov: genetske predispozicije, dejavnikov povezanih s črevesjem, hipersekrecije holesterola, zmanjšane gibljivosti žolčnika in ne nazadnje dejavnikov, ki vplivajo na kristalizacijo holesterola. Tako kompleksno dogajanje ne more razumeti vsak in da bi lažje promovirali svoje proizvode ali metode zdravljenja (alternativne ?!!) so morali to kompleksno razlago nadomestiti s preprosto razlago, ki je pa seveda daleč od resnice.

Človek bi se smejal, če stvar ne bi bila žalostna. Ne bom se spuščal v podroben opis postopka, ki je v principu pokora za požrešne. Samo še klizma manjka. Ta je verjetno rezervirana za tiste s posebni okusom. Komentirati pa moram naslednji zapis:

“Velikokrat pridejo pri prvem čiščenju nečistoče le iz črevesa, iz jeter pa samo gošča in le malo kamnov, zato je dobro postopek čez dva tedna ponoviti. Ko čiščenje opravimo prvič, pridejo ven grudice, ki so bile na koncu kanalov, tiste globlje pa se pomaknejo proti žolčniku. S ponavljanjem čiščenja jih počasi spravljamo ven. Sicer pa lahko zelene grudice zasledimo v blatu še dan ali dva po čiščenju in plavajo na gladini vode v straniščni školjki, saj so pretežno iz holesterola. Grudice in kamni so porozni, zato so leglo bakterij in virusov. Če se želite znebiti čirov na črevesju in podobnih infekcij, je to praktično nemogoče, če ne očistite jeter in žolčnika.”

Popolnoma je jasno vsakomur, ki ve vsaj nekaj o anatomiji in fiziologiji, da  zgoraj napisano ne zdrži kritike. Zanimivo pa je, da je pred nekako osmimi leti v strokovni reviji “Lancet” objavljena zgodba, ki jo bom na kratko poskusil povzeti. Bolnica 40 let stara, s težavami, ki so govorile za žolčne kamne je opravila očiščevalno kuro. Recept nekoliko drugačen, do opisanega na Viziti.si, bolnica je namreč pila jabolčni in zelenjavni sok do 18 :00, hrane ni zaužila. Temu je sledilo v naslednjih urah 600 ml olivnega olja (kako lahko to nekdo spije?!!!) in 300 ml limoninega soka. V zgodnjih jutranjih urah je odvajala zelene kamenčke (Vizitine zelene grudice). Preudarna bolnica je kamenčke spravila v zamrzovalnik, in ko je končno le morala na operativni poseg, ker simptomi niso ponehali, je kamenčke prinesla seboj.

Poltrdi zeleni kamni (zgoraj) in holesterolski kamni kirurško odstranjeni (spodaj)

Mikroskopska preiskava je pokazala, da v zelenih kamenčkih ni nobene kristalne strukture in da se pri 40˘C spremenijo v zeleno tekočino, ki ne vsebuje na holesterola, ne žolčnih barvil in ne kalcija. Nadaljnja kemična analiza je pokazala, da snov vsebuje nepredelane maščobne kisline.  Potem so se odločili, da bodo malo eksperimentirali in so pomešali olivno olje z limoninim sokom in dobili enako zelenkasto snov. Torej zeleni kamenčki nastanejo, ko enostavne in mešane trigliceride v olivnem olju, želodčne lipaze razgradijo do oleične kisline. Kalijev karboksilat v limoninem soku povzroči saponifikacijo in nastajanje velikih netopnih micelijev. Zgodba in slika so objavljeni v : Sies CW, Brooker J. Could these be gallstones? The Lancet 2005;365:1388.

Problem, ki ga vidim niti ni toliko v vsebini. Če bi to bilo objavljeno na neki neznani spletni strani, na nekem blogu to še ne bi bilo tako hudo. Ker je pa sporna vsebina objavljena na portalu v katerega ljudje zaupajo, vsaj tisti manj poučeni, je potencial za povzročanje škode neizmeren.

vir: Vizita.si (http://vizita.si/clanek/bilke/naravno-ciscenje-jeter.html)

Ne bom ugibal ali se zgornja slika nanaša na kvaliteto zapisa na Viziti.si ali na stranske učinke zdravljenja, vendar nisem prepričan, da je potrebno vsebovano sporočilo na ta način poudarjati. Slabo pripravljeni prispevki na Viziti.si so pravilo in ne presenečajo. Žalosti, da so novinarji pripravljeni pohoditi svoja etična načela o objektivnem obveščanju in resnici zato, da zapolnijo prostor.

  • Share/Bookmark

Kaznovanje zdravnikov

Dolgo sem razmišljal ali bi se sploh oglasil na to temo. Potem mi je eden od rednih komentatorjev poslal naslednji link:http://markom.watoc.org/2013/10/02/zdravnica-nada-cesarec-v-zaporu-zdravniska-zbornica-zagovarja-malomarno-in-neodgovorno-nedelo-zdravnikov/.  In nekaj je ob tem potrebno reči.

Obotavljal sem, ker je tema razgreta in bo zagotovo generirala plaz nespodobnih komentarjev, ki jih, priznam, težko berem. Drugi razlog, da sem se obotavljal komentirati ta nesrečni dogodek, ki je kulminiral z odhodom kolegice v zapor je pomanjkanje natančnih informacij, predvsem o bolnikih, ki jih je kolegica oskrbovala v zdravstvenem domu.  Ne glede na to ali je njena triažna odločitev bila pravilna ali ne, je težko ugibati ali bi njena prisotnost spremenila končni izhod.  Zdravnica je pravnomočno obsojena in ker vsebine sodbe ne poznam je težko komentiram. Lahko ugibam, da je bila obsojena po enem od členov (140, 189 ali 190) ki penalizirajo opustitev pomoči.

Pri nujnih stanjih v medicini se pogosto srečujemo z več poškodovanci in zbolelimi na enkrat. In v normalnih, da rečem mirnodobskih razmerah, triažiramo paciente glede na stopnjo nujnosti. Pri tem se lahko tudi zmotimo. Recimo anesteziologu se zgodi, da je v operacijski sobi s pacientom, ki je nestabilen in zahteva stalen nadzor in ukrepanje in ravno takrat mu napovejo prihod težko poškodovanega. Kaj naj naredi? Največkrat pošljemo kolega, ki je prost, da poskrbi za poškodovanca. Se je pa že dogajalo, da sem moral bolnika v operacijski sobi zapustiti in teči v reanimacijski prostor urgentnega bloka. Tam sem lahko našel tudi močno alkoholiziranega in popolnoma nepoškodovanega razgrajača, ki moje pomoči ni potreboval, med tem je pa nestabilen bolnik v operacijski sobi samo pod nadzorom medicinske sestre. Če bi se kaj zgodilo, bi verjetno tudi mene poslali v zapor. Dogajalo se je, da sem moral sam (kot edini anesteziolog) sprejeti po dva ali celo tri poškodovanca. K sreči smo do sedaj vedno vse speljali tako kot je treba.

Krčenje dežurstev v imenu varčevanja je nevarno početje. To so tiste sistemske napake na katere zdravniki moramo opozarjati, v dobro naših bolnikov.  To, da je kolegica odšla v zapor ne bo zmanjšalo možnosti, da se kaj podobnega kje drugje ponovi. Predvsem to so želeli sporočiti kolegi nad katerimi se znašajo razni anonimneži v svojih blogih.

Pogosto se sprašujem od kod vse to sovraštvo do ljudi, ki pravzaprav svoje življenje posvetijo temu, da pomagajo drugim. Ali je to zato ker se nekateri bolniki, ko morajo k zdravniku počutijo nemočne in ranljive ter svojo nemoč skrivajo za agresijo? Ali je mogoče vzrok v kompleksnosti medicine, ki le redkim dovoli vpogled v svoje skrivnosti, in nezmožnosti razumevanja ter frustracije, ki jo ta nezmožnost povzroča. Dvomim, da bi nam kdo zavidal zaslužek, saj je toliko drugih, ki zaslužijo bistveno več. Bančnike nihče ne imenuje  ”denarni bogovi”, čeprav se vozijo dragih avtomobilih in imajo bajne plače, ter priložnost porabiti, izgubiti ali preliti v lasne žepe milijone, ki jih moramo poplačati davkoplačevalci. Od njih še ni nihče šel v zapor. Mogoče še bo.

  • Share/Bookmark