Mesečni arhiv: December 2013

Sram naj vas bo

Ravnokar sem razočaran ugotovil, da so med zdravniki tudi takšni, ki se pustijo prodati. Ne morem presojati ali so to kar se jim očita storili ali ne. Za  to so pristojni drugi. Žal že s tem, da so vpleteni v takšno preiskavo, so Slovenskem zdravništvu prizadejali ogromno moralno škodo. Kolegi, (besedo, kar težko zapišem) sram naj vas bo…

  • Share/Bookmark

Zdravniki in farmacija

Ob vsej poplavi skorumpiranih politikov in bankirjev je bilo očitno potrebno dodati še zdravnike. Zdravniki, ki jih farmacevtska podjetja velikodušno razvajajo in odpeljejo na smučanje ali križarjenje, potem  poslušno predpisujejo  zdravila te firme in ji prislužijo milijonske ali celo milijardne zaslužke. Zelo poenostavljena in precej naivna podoba, ki jo novinar podpre z velikimi številkami, in predstavi obubožani javnosti, ki v zdravnikih tako ali tako vidi preplačane nesposobneže, ki razmišljajo samo o denarju. Razumem situacijo, če  novinar s tem pridobi na ugledu pri svojih kolegih in predpostavljenih in je za to nagrajen. Veliko huje je, če prispevek pripravi v dobri veri, da je dobro opravil svoje delo, čeprav se ni potrudil, da bi raziskal vsaj najbolj preprosta dejstva.  Zdi se mi, da je v Sloveniji, ravno to vzrok tako nizke kvalitete novinarstva. Novinarji so zelo hitro zadovoljni z svojimi informacijami in se jim le redko zdi potrebno teme podrobneje raziskati.

Pričnimo pri milijardnih zaslužkih. Poraba zdravil in s tem zaslužki farmacevtskih podjetji so odvisni od predpisovanja zdravil. Ne morem trditi, da je predpisovanje zdravil vedno racionalno in v skladu s strokovnimi dognanji. Močno pa dvomim, da je takšno predpisovanje zdravil posledica uspešnih oglaševalskih projektov farmacevtskih podjetji. Zdravnikov, ki bi se bili pripravljeni prodati za neko potovanje, smučanje ali najpogosteje kemični svinčnik in koledarček, ki ga predstavnik firme tu pa tam prinese, je v Sloveniji zelo malo. Večina bolnikov zdravila dobi zato ker jih potrebuje. V primerih, ko predpisovanje ni v skladu z usmeritvami stroke, pa je vzrok bolj v slabi informiranosti zdravnikov, kot v uspešnem oglaševanja.

Medicina je znanost, kjer je stalno izobraževanje conditio sine qua non. Zdravniki znanje pridobivajo na več različnih načinov. Tisti, ki se z nekim področjem medicine ukvarjajo bolj podrobno, pridobivajo znanje predvsem s spremljanjem raziskovalne dejavnosti. Danes je to zaradi elektronskih medijev veliko lažje kot v preteklosti. Podatke o načinih zdravljenja pridobivamo predvsem s spremljanjem rezultatov različnih raziskav in na temelju teh raziskav se potem odločamo, katero zdravljenje je najbolj primerno. Oglaševanje farmacevtskih podjetji v tem procesu ne igra nobene vloge.  Omenjeni zdravniki so torej ustvarjalci stališč stroke (“opinion maker“). Za to, da informacije pridejo do vseh kolegov, ki jih potrebujejo, je pa potrebno skrbeti predvsem za izobraževanje, ki pa je tako na ministrstvu kot pri menedžmentu posameznih ustanov na zadnjem mestu. Mogoče lahko kakšen predstavnik farmacevtskega podjetja tudi prepriča kakšnega zdravnika, da je njegovo zdravilo boljše, v večini primerov se zdravniki ravnajo po prej omenjenih strokovnih usmeritvah. Dejavnost predstavnikov lahko prispeva edino k temu, da  ime njihovega preparata mogoče ostane bolj v spominu, kot ime konkurenčnega preparata. Oglaševanje ne bi smeli enačiti s korupcijo.

Farmacevtska podjetja zapravijo veliko denarja za promocijo svojih izdelkov. Ta promocija je lahko uspešna tam kjer je potreba zdravnikov po informacijah omejena. Torej tam, kjer se zdravnik zadovolji s tistimi informacijami, ki jih farmacevtsko podjetje ponudi. Težko ocenim, koliko zdravnikov se pri predpisovanju zdravil omejuje na informacije, ki jih ponuja farmacevtsko podjetje in koliko zdravnikov sledi neodvisnim informacijam. Z boljšim izobraževanjem in informiranjem zdravnikov, bi problem, če obstaja, zagotovo odpravili. Koliko bi s tem privarčevali je nemogoče ugotoviti brez resnih raziskav. Delež, ki odpade na neracionalno predpisovanje zagotovo ni tako velik, da bi lahko prinesel resne prihranke. Poleg tega je potrebno vedeti tudi to, da niso vse informacije, ki jih dobimo od farmacevtskih in drugih podjetji, gola reklama. Večina informacij je vsebovana v poročilih resnih in neodvisnih raziskavah. Če zdravniku po elektronski pošti pošljejo članke, v katerih so objavljeni rezultati teh raziskav, je to lahko samo koristno, saj nam prihrani čas, ki ga porabimo pri iskanju in izobraževanju. Skoraj prepričan sem, da večina zdravnikov ne bo zdravil predpisovala in uporabljala iz hvaležnosti farmacevtskemu podjetju, temveč ker so raziskave pokazale, da zdravila  delujejo.

Farmacevtska in druga podjetja res sponzorirajo in pomagajo organizirati različne oblike izobraževanj za zdravnike in za drugo osebje. Pogosto matična podjetja za Evropo ali posamezno Evropsko regijo organizirajo posvete (običajno o proizvodih, ki jih tržijo) na katere vedno povabijo znane in neodvisne strokovnjake. Tudi, če bi bili strokovnjaki plačani, da reklamirajo nek proizvod, morajo potencialne prednosti svojim kolego predstaviti z verodostojnimi raziskavami. Nekatera od teh izobraževanj organiziramo zdravniki sami, farmacevtska in druga podjetja nam pomagajo s finančnimi sredstvi. Za to pomoč dobijo možnost predstaviti svoje izdelke. To niti slučajno ne pomeni, da se kdorkoli od nas zaveže, da bo pa v bodoče uporabljal zdravila oz izdelke podjetja, ki je prispevalo pomoč.

Pomena izobraževanja za razvoj medicinske stroke v Sloveniji ne razumejo, ne na nivoju države, na ministrstvu za zdravstvo, ne v posameznih javnih zavodih. Za vse njih, je dokončana MF in specializacija, več kot dovolj. V resnici je to samo začetek. In ker imajo država in javne ustanove do tega mačehovski odnos, je pomoč farmacevtskih in drugih podjetji še kako pomembna za razvoj Slovenske medicine.

Verjetno je zelo moderno namigovati na koruptivnost zdravnikov in kazati milijardne zaslužke farmacevtskih družb.  Kljub modi takšni konstrukti ne zdržijo resne kritike. Med nosilci korupcije v zdravstvu je zelo malo zdravnikov. O denarju zdravniki ne odločamo. Zdravniki lahko priporočamo, dajemo strokovna mnenja in predloge, odločijo pa učenci g. Tajnikarja, ki je mimogrede na zadnjem predavanju vodilnim, kot glavni ukrep predlagal znižanje plač zdravnikom in drugem osebju. Če je to v načrtu, potem je potrebno javno mnenje obrniti proti zdravnikom. Ob silnih bankirjih in skorumpiranih ministrih, bi javnost na zdravnike lahko pozabila.

Vesele praznike želim!

  • Share/Bookmark