iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

Novinarji razkrivajo: zdravniki predpisujejo smrtno nevarna zdravila

Komentiraj

Objavil/a dv58 23.12.2016 ob 13:56 pod Slovenija

Odprem, zjutraj,  svoj iPad in aplikacijo 24ur.com in zagledam bombastičen in senzacionalističen naslov:

“Razkrivamo: zdravniki predpisovali smrtno

nevaren in prepovedan bupropion”

pod tem pa najbolj neverjeten skupek bedarij in nepreverjenih polresnic, ki jih neki slave željni novinarček lahko spravi skupaj. Vse kar bo povprečnemu bralcu ostalo v spominu je, da zdravniki, ki tako ali tako zaslužijo preveč, spet delajo nekaj, kar je smrtno nevarno in škoduje njihovim bolnikom. Večina ljudi, ki ozadja ne pozna bo tem trditvam verjela. Preden se lotim razlage resnice, bi bilo treba odgovoriti na vprašanje: zakaj novinar čuti potrebo, da na takšen način predstavi neko informacijo in v javnosti ustvari popolnoma napačen vtis, da so zopet zdravniki storili nekaj, kar ni prav. Tu ne gre več za pravico javnosti do informacije, temveč za načrtno blatenje določene poklicne skupine, ki ga novinarček, (ne morem mu reči novinar, ker si tega ne zasluži) izvaja ali po lastni presoji ali po ukazu urednika in lastnikov medija. Prvo je nemoralno in neumno početje, drugo pa, čeprav pametno početje dokazuje pripadnost nevretenčarjem.

Bupropion je zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje depresije in kot pomoč pri opuščanju kajenja. Je selektivni zaviralec nevronskega prevzema kateholaminov (noradrenalina in dopamina). Kateholamini so pomembni prenašalci informacij v osrednjem živčevju in vpletanje v njihovo presnovo ima različne posledice, zaželene kot tudi nezaželene.  En od glavnih nezaželenih učinkov je božjasti napad (epilepsija), zato je pri predpisovanju teh zdravil pomembno natančno odmerjanje in upoštevanje učinkov sočasnih bolezni in drugih zdravil, ki jih bolnik lahko jemlje. Klinična učinkovitost zdravila (pri zdravljenju depresije) je potrjena v relativno dobro izvedenih študijah. Bupropion ima številne nezaželene učinke, poleg omenjene epileptogenosti se omenjajo preobčutljivost, neješčnost, nespečnost, vznemirjenost in tako dalje. Pri 10 krat prevelikem odmerku, lahko pride tudi do motenj srčnega ritma. Ob nepravilni uporabi bi to zdravilo lahko bilo smrtno nevarno. Vendar so, ob nepravilni uporabi lahko nevarna skoraj vsa zdravila, ki jih uporabljamo v humani medicini.

Od prvih zdravilskih začetkov, pa do danes se za zdravljenje uporabljajo nevarna zdravila ali celo strupi. Zdravniki takšna smrtno nevarna zdravila ves čas predpisujemo in bupropion ni neka posebna ali bolj nevarna izjema. Obstajajo veliko bolj nevarna zdravila, ki jih pa v Sloveniji veliko bolj pogosto uporabljamo. Na primer Pradaxa ali Marevan sta dva pogosto uporabljena zdravila, ki zavirata nastajanje strdkov in s tem zmanjšujeta možnost možganske kapi, srčne kapi ali pljučne embolije. Bolniki, ki takšna zdravila jemljejo so v primeru poškodbe, še posebej poškodbe glave v smrtni nevarnosti, vendar to še ne pomeni, da moramo ta zdravila prenehati uporabljati, saj se v primeru, ko jih bolniki ne uporabljajo, poveča verjetnost drugih smrtno nevarnih bolezni kot so možganska ali srčna kap. Takšnih primerov je v medicini veliko. Pri zdravljenju bolnikov zdravnik vedno poskuša izbrati, za bolnika najbolj primerno zdravljenja in vedno pretehta vsa tveganja.

Farsa z bupropionom je nastala, ker so na Javni agenciji za zdravila, ko so bupropion obravnavali kot zdravilo, ki se lahko zlorablja, pozabili, da je to zdravilo zelo uporabljano in uporabno tudi v medicini in so ga razvrstili v prvo skupino. To birokratsko napako, ki jo sedaj, mimogrede, odpravljajo, je novinar izkoristil, da je nekaj blata vrgel še na zdravnike.  Vse skupaj je pač neka senzacija, o kateri se novinarček lahko razpiše, ki pa k sreči ni imela prav nobenih negativnih posledic. Bolniki so zdravilo, ki so potrebovali, dobili in edino, kar se je zgodilo je, da so zdravniki kršili zakon v drugi polovici tega leta, naslednje leto pa z istim dejanjem zakonov ne bodo kršili. Človeški zakoni so vedno stvar dogovor in edini zakon, ki je enak za vse in ki mu nihče ne more uiti je zakon narave.

Selekcija komentarjev pod objavo je  žalosten odsev Slovenskega duha. Še dobro, da slovenščino lahko prebere samo 2 milijona ljudi, sicer bi nas moralo biti sram. Pomanjkanje neurotransmiterjev je čedalje hujše vidim in bupropion žal ne bo pomagal.

  • Share/Bookmark
 
14 odgovorov na “Novinarji razkrivajo: zdravniki predpisujejo smrtno nevarna zdravila”
  1. ancksha - 23.12.2016 ob 21:35

    Živjo! Po dolgem času me je radovednost spet prignala na vaš odličen blog..
    Moje mnenje k celotni zadevi: ne vem sicer, za kateri članek točno gre, je pa nekaj novinarjev, ki simpatizirajo s tobačno industrij o do te mere, da so pripravljeni na silo očrniti npr zdravnike.. ni za reči, da za tem člankom stoji kakšno mazilo v obliki kufra…
    Trenutno smo namreč v obdobju sprejetja poostrene tobačne zakonodaje.

  2. dv58 - 24.12.2016 ob 20:19
  3. nevenka - 25.12.2016 ob 16:14
    nevenka

    Nobeno od zdravil ni brez stranskih učinkov. Zdravi ljudje ga ne rabijo, bolni pa morajo dati na tehtnico, ali jih bolezen ubije ali pa nekaj časa jedo nekaj, kar sicer ne sodi na zdrav jedilnik.
    Pri vsakem zdravilu so napisani stranski učinki in opozorilo kako ravnati, če se pojavijo. Napisane so tudi kontraindikacije, kjer so naštete zdravstvene težave pri katerih se to zdravilo ne sme predpisovati. tu morajo biti zdravniki pozorni. Nobeno od zdravil ne pride na trg kar tako. Zdravila se testirajo zelo dolgo preden dobijo zeleno luč za uporabo.

  4. dv58 - 25.12.2016 ob 17:24

    In….?? Predpisovanje zdravil, še bolj pa uporaba zdravil v bolnišnici, še posebej med anestezijo ali v enotah intenzivnega zdravljenja podrazumeva podrobno poznavanje farmakokinetike in farmakodinamike pa še česa. Vendar v svojem prispevku nisem govoril o tem kako zdravniki predpisujejo zdravila, temveč o temu, kako novinarji iz neumnosti in nevednosti ali pa zaradi načrtovane kampanje blatenja zdravniškega poklica (ne vem kaj je huje), pišejo o domnevnih napakah in kršenjih zakona, ki pravzaprav ne obstajajo.

    Vesele praznike in srečno Novo leto želim.

  5. Rado - 25.12.2016 ob 20:46
    Rado

    Tu se strinjam veliko novinarjev in uredništev je podleglo nebrzdanemu senzacionalizmu.

    Kot je tudi res, da je precejšen dela zdravniškega ceha podlegel pogoltnosti.

  6. dv58 - 26.12.2016 ob 11:10

    Vaša trditev nima nobene zveze z vsebino mojega prispevka in ne temelji na dokazih. Gre za prazno populistično in demagoško puhlico. Zdravniki delamo, delamo veliko, predvsem, zato ker moramo, in posledično zahtevamo ustrezno plačilo. Primere pogoltnosti zlahka najdete pri številnih gospodarstvenikih, politikih, športnikih …

    Vesele praznike in srečno novo leto želim.

  7. Rado - 26.12.2016 ob 12:06
    Rado

    Moja trditev
    ima odlično poanto in prav dobro sodi v kontekst: “Oboji so svojega denarja vredni”

  8. dv58 - 26.12.2016 ob 12:31

    In to, kar ste napisali naj bi bil dokaz ?!! Edina poanta v Vaši trditvi je, da na vsak način želite blatiti ugled slovenskega zdravništva in zato izkoristite vsako priložnost. To kar ste napisali: “oboji so svojega denarja vredni” ima z vsebino mojega prispevka samo to zvezo, da vi tudi pišete, ne da bi v resnici vedeli o čem pišete, tako kot novinarji.

  9. Rado - 27.12.2016 ob 01:21
    Rado

    Ne govorim o slovenskem zdravništvu, ampak o “precejšnjem delu slovenskega zdravniškega ceha”, pri čemer imam v mislih predvsem tiste, ki trdno stojijo za Kuštrinom. /Gaussova porazdelitev/.

    Nimam namena blatiti, ampak na podlagi videnega in premisleka zgolj izražam svoje videnje stvari. Se pri tem motim? Kako že gre tisti pregovor?
    “Ne krivi ogledala, če imaš grd obraz”

    Seveda pa to res ni dokaz, kot ste omenili.

  10. dv58 - 27.12.2016 ob 11:28

    Vztrajno poskušate speljati debato stran od vsebine prispevka, ki govori o tipično slovenski težavi, ko vsi o vsem vse vedo. Vi svoje videnje, ki naj bi bilo nekakšno ogledalo, temeljite na govoricah in pisarjenju raznih novinarčkov, saj podatkov o tem kakšna so stališča slovenskih zdravnikov glede kolega dr. Kuštrina ni. Vam gre kolega na živce zato, ker Vam in tudi vsem ostalim v obraz pove resnico, ki jo pa očitno težko prenašate. Da bi neki parameter bil porazdeljen ravno po Gaussovi porazdelitvi je bolj izjema kot pravilo, sicer si statistiki ne bi izmislili toliko različnih pristopov za primere, ko je porazdelitev izkrivljena. Obmetavanja z različnimi pregovori stališč ne argumentira. Zdravniki imamo pač pravico do sindikalnega boja tako kot vsi ostali. To, da vi mislite, da imamo “grd obraz”, da smo “svojega denarja vredni” in da smo “pogoltni” ne pomeni nič drugega kot to, da nas poskušate blatiti na vsakem koraku. Zakaj to počnete mi ni jasno in me pravzaprav niti ne zanima, saj je popolnoma nepomembno.

  11. delicate4u - 17.01.2017 ob 14:27

    Lepo pozdravljeni,

    Se opravičujem, ker moj komentar ni naravnan na osnovno vsebino prispevka, me je pa vzpodbudil del razprave pod prispevkom. Zato bi želel nekaj malega dodati.

    V slovenskem zdravstvu je nakopičeih toliko problemov, da vedno težje vejamem v krivdo vseh drugih, samo zdravnikov ne. Ta teorija se mi ne izide več.

    Zdravstvo plačujemo izključno pacienti s prispevki in direktnimi plačili, zato bomo prvi in edini, ki bomo ocenjevali urejenost sistema in kvaliteto storitev. Morda se ne spoznamo na zdravila, operativne posege, kvaliteto stentov in operacijskih miz, a ker plačujemo vse vaše početje, dobre in slabe rabote, imamo mandat, da ocenjujemo stanje v vašem sistemu. Na lagerju imate toliko slabih poslovnih kazalnikov, da je težko ljudi prepričevati, da to ni problem zdravnikov, ampak poslovodstva.

    Leta in leta je zdravstveni ceh načrtovano vozil v smeri današnjih anomalij, za kar vas je lahko pošteno sram. Težko še kje najdemo panogo, ki bi tako na celi črti zavozila. Zavožena je večina infrastrukturnih projektov (gradnje in investicije), katastrofalno je vodena nabava (seveda, zdravniki o tem nič ne veste – bog nam pomagaj), poslovanje je prepredeno s korupcijo (pri čemer nikogar ni več sram za nič), v vseh teh letih niste znali urediti niti zadostnega sistema izobraževanja mladih na svoji fakulteti in njihovo specializacijo. Škoda, da niso šli izgubljeni milijoni namesto v “industrijsko cono Sežana” raje v šolanje mladih.  

    Pri vsem tem ste zaprti za vse poskuse izboljšanja razmer in kvalitete vašega dela. Ne da se vas nadzirati, ne da se vam meriti delovnega časa, ne da se vam urediti informacijskega sistema, ne da se urediti dopustov, nihče ne ve, kaj je konkurenčna klavzula, ne da se urediti zvezkov s čakalnimi vrstami, ne da se vzpostaviti transparentnega zavarovalniškega nadzora, ne da se nadzorovati stikov s farmacevtskimi posredniki (na Finskem nimajo vstopa), ne da se niti strokovno razpravljati, ker te vsebine razen zdravnikov menda ne pozna nihče. Naključno? Nikakor ne. 

    Vrsto let sem že v poslovnem svetu, vendar tako ‘razštelane’ firme še nisem videl. Tako hudi ste, da ste pravzaprav neobvladljivi tudi za zavarovalnice.

    Kar zadeva pa navinarje (oz. novinarčke), pa samo kratek komentar. Boga zahvalim, da sploh kaj potegnejo na sonce.

    Nekako verjamem, da čas ne dela več za vas – lepša leta so minila.

  12. Rado - 23.02.2017 ob 17:25
    Rado

    No Dušan,
    pa vam je uspelo. Ni bil sicer izvoljen vaš kandidat Možina, je pa Čebaškova že prve dni predsednikovanja ubrala Možinovo pot.
    Mešetarjenje v ozkih krogih posvečenih je zagotovljeno.
    Krasni novi svet!
    Več tu:
    http://rado.blog.siol.net/

  13. dv58 - 24.02.2017 ob 20:31

    Moram se Vam opravičiti. Nekaj časa nisem pisal bloga in vašega komentarja nisem opazil. Kaj se zgodilo z elektronsko pošto, ki jo po navadi dobim pa ne vem.
    Vaš komentar je zelo tipičen in odseva značilen pogled politike in poslovnega sveta na zdravstvo kot poslovni sistem. Zdravstvo ni poslovni sistem, ne obstaja zaradi ustvarjanja dobička temveč zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva. Zdravstvo ni gospodarska panoga, ne glede na to kaj Vi ali g. Tajnikar mislita.
    Glede pravice ocenjevanja pa to: vsakdo ima pravico biti zadovoljen ali nezadovoljen s storitvijo ali produktom. Ali plačnik v svoji oceni lahko identificira prave težave je pa drugo vprašanje. Tega sicer ne vem zagotovo, vendar se mi zdi, da se tehnična stroka tudi pogosto znajde v konfliktu z menedžmentom, ekonomisti in poslovneži, ki se vpletajo v tehnična vprašanja. V tej državi vsi plačujemo marsikaj, skozi davke, državo v celoti, vendar pa vpliva na delovanje države nimamo prav veliko.
    Vaša ocena se konča z ugotovitvijo, da imamo veliko slabih poslovnih kazalnikov, karkoli, da to že je. Pravzaprav bi Vas morali zanimati zdravstveni kazalniki, saj govorimo o zdravstvu. Za slabe zdravstvene kazalnike bi lahko bili odgovorni tudi zdravniki, vendar teh ne poznate in ne razumete. Zdravstveni kazalniki, ki jih poznamo, so primerljivi z Evropo in Svetom.
    Za trditve, kot je tista o zdravniškem cehu, ki je vodil zdravstvo v anomalije, je potrebno postreči tudi z dokazi. V vašem komentarju ni ničesar, kar bi to trditev podprlo. Res sem v mladih letih tudi zidal. Pozidal sem dva zida v hiši, v kateri živim, zato o gradbeništvu in naložbah ne vem prav veliko, le toliko, da se lahko zgražam ob pogodbah, ki jih poslovneži podpišete. To, da v tej državi vsaka stvar, ki jo plačamo z javnim denarjem, stane trikrat več, ni težava zdravnikov. Ne vem za noben infrastrukturni objekt, za katerega bi pogodbo podpisal zdravnik (pri tem ne mislim na ministre). Ravno tako, če bi o nabavi odločali zdravniki, bi že zdavnaj kupovali brez posrednikov, samo v tem primeru, poslovneži ne bi nič zaslužili. Ne bom trdil, da korupcije pri zdravnikih ni, vendar je v primerjavi s poslovnim svetom ali politiko zanemarljiva. O tem ali je kapaciteta medicinskih fakultet zadostna ali ne bi lahko razpravljali, zagotovo pa to ni edini dejavnik, ki vpliva na zadostno število zdravnikov.
    Če pod poskusi za izboljšanje razmer in kakovosti našega dela mislite na bedarije, ki prihajajo z Ministrstva ali od različnih vse-znalcev iz tako imenovanega poslovnega sveta, imate prav, za takšne predloge smo res zaprti. Nadzor je smiseln, če veš kaj nadziraš. Jaz si ne delam nobenih utvar o tem, da bi Vas, tako očitno uspešno, poslovno žensko nadziral, saj ne vem kaj je Vaše delo, ne poznam vaših procesov in ne vem kakšen bi moral biti rezultat. Vi vse to veste?
    To, da bi rada nadzirala delovni čas je prav smešno, običajno sem v UKC pol ure pred uradnim začetkom dela, zapustim ga pa pogosto eno ure po tistem, ko se moj delovni čas konča. Večina kolegov ravna enako. Pri nas ni možno ugasniti pacienta in oditi. Zato so različni registratorji delovnega časa prava bedarija in izguba denarja.
    Priča sem bil 30 letnim poskusom urejanja informacijskega sistema, ki so končali s štirimi nekompatibilnimi in za medicinske potrebe popolnoma neuporabnimi sistemi. Zdravniki pri tem nismo imeli veliko besede.
    Pa še o dopustih, saj poskušam odgovoriti na vse pripombe iz Vašega komentarja. Dopuste nam odmerijo po zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Verjamem, da bi nam vi kot uspešna poslovna ženska odmerilo 0 dni dopusta in nas po možnosti priklenili tam, kjer mislite, da delamo.
    Konkurenca je ekonomski izraz in v medicini ne obstaja. Svojega znanja ne skrivamo in ga delimo z drugimi kolegi. To, da gremo delat v drugo ustanovo (Maribor na primer) samo prispeva boljši oskrbi bolnikov, ki bodo tako prej na vrsti. Kje je tu zdaj neka korist delodajalca, ki bi jo treba ščititi?
    Upam, da ko govorite o zvezkih za čakalne vrste, da imate v mislih elektronske zvezke. Čakalne vrste niso posledica ne dela ali preskakovanja, temveč premajhnih kapacitet. Bolniki po operaciji ali po diagnostiki, ko je potrebno zdravljenje, morajo nekje ležati, nekateri potrebujejo intenzivno zdravljenje in teh kapacitet je premalo.
    Kar se zavarovalniškega nadzora tiče, bi bilo bolje vzpostaviti nadzor nad zavarovalnico. Tam ponikne veliko zdravstvenega denarja. Farmacevtske družbe, po Vašem mnenju najbrž spodbujajo porabo svojih zdravil in je to verjetno res. Vendar to dela vsak trgovec. Nam ti stiki prinašajo informacije, ki bi jih sicer morali iskati sami. Laična srenja si zelo naivno predstavlja vpliv farmacije na zdravnike.
    Ker vidim, da pogrešate strokovne razprave, bom z Vami z veseljem razpravljal o zdravljenju poškodbe glave, nadomeščanju tekočin, oživljanju ali o kakšnem drugem strokovnem vprašanju, samo povedati morate, kaj Vas zanima.
    Res je, da se včasih zjezimo težko bi pa rekel, da smo vas čas hudi. Novinarjem ne zamerim razpravljanj ali odpiranj tem, vendar to, da se v problematiko ne poglobijo in da ne pridobijo vseh relevantnih informacij, še posebej, ker je to njihova profesionalna naloga. V nasprotnem primeru je vse skupaj gostilniško govoričenje, ki me pa tudi v zasebnem pogovoru zmoti.

  14. dv58 - 24.02.2017 ob 22:42

    Vidim, da premalo objavljam, ker me očitno želite k temu spodbuditi. Za to sem Vam pravzaprav hvaležen. Če Vas zanima, kaj si o tej godli na zbornici mislim preberite jutrišnjo objavo. Zdajle je že prepozno, da bi kaj napisal.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.