iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

UKC Ljubljana išče že sedmega generalnega direktorja

Komentiraj

Objavil/a dv58 25.06.2019 ob 10:42 pod Medicina, Slovenija, zdravstvo

Včeraj zjutraj sem se vrnil z relativno napornega dežurstva. Skoraj celo noč smo prebedeli v nevrokirurški operacijski dvorani. Možganske krvavitve. Noč pred tem – otroška operacijska. Zvečer pa na POP TV (seveda) poslušam, kako ne najdemo novega generalnega direktorja, ker ima le ta, v UKC, nižjo plačo kot nekateri zdravniki.

Svojo trditev, da ima direktor prenizko plačo, novinarka Katarina Matejčič argumentira s številom zaposlenih, češ vodi 8150 ljudi. Kje je novinarka dobila idejo o vodenju, ne vem. Pod vodenjem razumemo poznavanje poti in cilja. V UKC se zdi, da večina še svoje pisarne ne najde. Poleg tega, če bi gospa Matejčič primerjala osnovne plače, bi ugotovila, da imamo vsi nižji plačilni razred kot generalni direktor. Generalni direktor bi, če bodo nastavili podobnega dosedanjim, lahko dežura kvečjemu kot varnostnik ali bolničar, pa še zato bi potreboval dodatno usposabljanje. Zdravniki ne dežuramo zato, da bi izboljšali osebni dohodek, temveč zato, da zagotovimo neprekinjeno zdravstveno varstvo, zato da zagotovimo oskrbo in zdravljenje poškodovancem, ki se poškodujejo izven rednega delovnega časa, ter bolnikom, ki nenadno zbolijo ravno tako izven rednega delovnega časa.  To, da zaslužimo več kot generalni direktor, pove samo to, da več delamo.

Zdravstvena ustanova, katerakoli je namenjena zdravljenju bolnikov. Uspešnost delovanja neke zdravstvene ustanove se izkazuje v uspešnosti zdravljenja in ne v dobičku. Po uspešnosti se lahko mirno primerjamo z razvitim svetom. Tega se vodstva ustanov niti ne zavedajo ne. O dobičku bi lahko govorili samo v primeru, da bi svoje storitve lahko tržili na prostem trgu. Verjetno bi nas takrat UKC Ljubljana označili za monopolista, saj določena zdravljenja (terciarna) izvajamo samo pri nas. Tega se ni za bati, ker od zavoda za zdravstveno zavarovanje dobimo vnaprej določena sredstva, ne glede na opravljen obseg dela. Število operativnih posegov se proti koncu leta zmanjša, da se ne bi presegle od Zavoda določene kvote. Ali to vpliva na čakalne vrste ugibajte sami.

Vse, kar poslovni del vodstev počne je, da zmanjšuje stroške. Sedanji minister je na primer uvedel sanacijsko upravo in pri tem pozabil, da nima opravka z vrečami semena temveč z ljudmi. Zmanjševanje stroškov, ne da bi v resnici vedeli, zakaj ti stroški nastanejo, je jalovo in škodljivo početje. Kako nastajajo stroški v zdravstvu, pa brez temeljite medicinske izobrazbe in podrobnega poznavanja procesov ni možno ugotoviti. Če temu še prištejemo butalski knjigovodsko-računovodski nered, je zmeda popolna. In g-pa. Matejčič govori o nekem vodenju. Vodenje je popolna farsa, ko se vpleteni pretvarjajo, da razumejo in da vedo, kaj delajo, čeprav se jim sanja ne, za kaj pravzaprav gre.

Medicinske sestre in zdravniki zapuščajo UKC. Še posebej veliko je pomanjkanje medicinskih sester. Nihče se ne vpraša, kaj bi lahko njim ponudili, da ostanejo. Nikogar ne skrbi, da imajo medicinske sestre beden osebni dohodek in da morajo ob tem opravljati naporno in zelo odgovorno delo. In to delo opravljajo dobro in s srcem. Kadrovska služba, polna otopelih birokratov brez domišljije, seveda ne more imeti nobenega odgovora. Ta problem jih tudi ne zanima. Važno je, da se strogo držijo svoje interpretacije zakonodaje, ki jo pa mimogrede zelo slabo poznajo. Na koncu bomo svoje dobro usposobljene sestre zamenjali za uvoženo delovno silo s kupljenimi diplomami. Bolniki se bodo morali začeti učiti tuj jezik, če bodo hoteli od sester dobiti nočno posodo.

Nas seveda skrbi, da ne moremo najti nekoga, ki bi se za malo denarja želel promovirati in se mogoče lansirati v politiko, to, da kmalu ostanemo brez medicinskih sester in zdravnikov pa ne skrbi nikogar. UKC Ljubljana brez generalnega direktorja deluje brez problemov, za vse bolnike in poškodovance je poskrbljeno, brez medicinskih sester in zdravnikov bo pa samo nepremičnina.

Uspešen dan državnosti Vam želim.

  • Share/Bookmark
 
6 odgovorov na “UKC Ljubljana išče že sedmega generalnega direktorja”
  1. Rado - 26.06.2019 ob 14:48
    Rado

    Živimo v družbi, ki ima BDP kašnega pač ima. Slovenija, niti nekdanja Juga, nikoli nista bili državi s kolonialnimi posestmi od koder bi lahko ropali bogastvo, niti ne posedujeta patentov in licenc, s katerimi bi lahko trajno parazitirale druge.

    Biti zdravnik je poslanstvo pomagati drugim. Če se nekateri zdravniki ne strinjate s tem poslanstvom in vam je plača premajhna, prosim vrnite 400.000 evrov, koliko ste porabili za svojo osposobitev in si poiščite boljšo službo drugje.

  2. Rado - 26.06.2019 ob 16:06
    Rado

    Je srbski zdravnik specialist na intenzivni negi, manj izobražen od slovenskega zdravnika specialista? Ne verjamem. Oba sta najbrž dala skozi podoben izobraževalni ciklus. No Srbski zdravnik mora preživeti s plačo med 725 do 780 evri. Koliko dobi za enako delo slovenski zdravnik? Oba zdravnika delita usodo države v kateri živita.

    To je življenje!

  3. stricmarc - 29.06.2019 ob 11:50

    Z vsebino prispevka se zelo strinjam.

  4. dv58 - 29.06.2019 ob 14:32

    Hvala za podporo

  5. dv58 - 29.06.2019 ob 15:03

    Bi bil kar razočaran, če se ne bi oglasili. Pa poglejmo. Najprej nekaj informaciji v zvezi z intenzivno medicino. V Slovenije (in tudi drugod po svetu) bolnike v bolnišnicah zdravimo na navadnih bolniških negah, v enotah intenzivne nege in v enotah intenzivnega zdravljenje. Gre za tri različne ravni. V kateri enoti se bolnik zdravi je odvisno od teže bolezni, zapletov in tako naprej. Na bolniških oddelkih in na oddelkih za intenzivno nego običajno delajo specialisti tiste specialnosti kateri oddelek pripada (kirurgi, internisti itd.) Na oddelkih za intenzivno zdravljenje, ker pa lahko delajo samo posebej usposobljeni zdravniki kot so anesteziologi in zdravniki, ki so po osnovni specializaciji opravili še specializacijo iz intenzivne medicine.
    Specializacija anesteziologije, reanimatologije in intenzivne medicine traja 6 let. Dve leti specializanti delajo v različnih enotak intenzivne terapije (kirurški, internistični, neurološki, pediatrični in infektološki). Če anesteziolog želi postati specialist intenzivne medicine mora opraviti šđe dve leti supraspecialističnega izobraževanja. To je skupaj osem let in če temu prištejete še 6 let medicinske fakultete Znese vse skupaj 14 let.
    V Srbiji specializacija anesteziologije traja 4 leta in zato morajo vsi kolegi, ki pridejo iz Srbije opraviti eno letno prilagoditveno obdobje. Kar se plač tiče .. z srbskimi zdravniki že skoraj 20 let ne živimo v isti državi. Po tej analogiji bi morali avstrijski zdravniki imeti enake plače kot mi. Močno dvomim, da bi se strinjali. Pa še nekaj, če bi v Sloveniji imeli takšne plače kot v Srbiji, v Sloveniji ne samo, da ne bi bilo srbskih zdravnikov, tudi slovenskih bi bilo bore malo.

  6. dv58 - 29.06.2019 ob 15:26

    Kaj vse vpliva na višino BDP ne bom opredeljeval, saj to ni moje ožje področje ekpertize. Jaz se namreč ukvarjam z oživljanjem in intenzivnim zdravljenjem poškodovancev in bolnikov. To je moje poslanstvo. Nikjer, ni zapisano (tudi v antičnih spisih ne), da moram svoje poslanstvo opravljati zastonj. S hvaležnostjo (o kateri pogosto dvomim, ko berem Vaš in Vašemu podobne zapise) ne moreš kupiti nič.
    Odhajanja zdravnikov ni možno ustaviti z administrativnimi ukrepi. To smo že poskusili (v nekem drugem režimu) pa se ni obneslo. Cena šolanja, ki jo vi navajate je lovska. Toliko košta izobraževanje v privatnih šolah v ZDA. Pozabljate, da je v Sloveniji tudi izobraževanje podcenjeno in da fakultetni učitelji ne zaslužijo prav veliko. Kar se pa infrastrukture in pripomočkov tiče so v mojem času bili sila poceni in preprosti, saj veste table, mogoče grafoskop in kakšen diapozitiv. Na MF bi bili zalo veseli, če bi za vsakega študenta dobili 400.000,00 evrov.
    Argument o nizkem BDP pogosto slišim od politike in menadžmenta. Zanimivo je, da vsi pričakujejo, da bomo rekli: “v redu, ker nimamo denarja se bomo pač odpovedali monitorju, intenzivni postelji ..” Vendar to tako ne gre. Samo zato ker Slovenija nima denarja, ne moremo reči, da naši bolniki ne potrebujejo nekega zdravljenja, načina zdravljenja ali zdravila. Gospodje, ki o denarju odločajo bi morali imeti jajca in javno reči tega si ne moremo privoščiti.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.