iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

Prva pomoč – blog nanizanka

Komentiraj

Objavil/a dv58 26.07.2021 ob 13:40 pod Medicina, Slovenija, prometne nesreče, zdravstvo

Epizoda 1: Kaj in kako se učimo?

Minilo je že skoraj dve leti od zadnje objave. V vsem tem času enostavno ni bilo ne prve teme in ne prave motivacije. Ponavljanja semi-političnih tem in zagovarjanja zdravništva sem se naveličal, zato sem se odločil, da odprem neko temo, ki je zanimiva tako za širšo javnost kot za medicinsko stroko.

Prva pomoč je zagotovo takšna tema. To je nekaj, kar bi moral znati vsak. Zato je zelo pomembno, da informacija o prvi pomoči, ki pride do laične javnosti, temelji na dognanjih sodobne medicine. Zastavlja se mi vprašanje, ali je res tako.

Ko sem sam poučeval prvo pomoč, je bil temeljni učbenik prve pomoči, učbenik, ki ga je napisal prof. dr. Mirko Derganc dr. med., začetnik plastične kirurgije in sodobnega zdravljenja opeklin.

Učbenik Prve pomoči

Ta učbenik je bil podlaga za vse ostale priročnike in učbenike, ki jih je produciral Rdeči križ Slovenije. Ta za tiste čase sodoben učbenik je temeljil na vojaški medicini, še posebej na učbenikih vojaške kirurgije, ki so jih veselo prepisovali iz Sovjetske vojaške literature. Član IO Rdečega križa je bil tudi načelnik sanitetne službe 2. Armadnega območja JLA.

V tistem času je tudi zahodna medicina pogosto temeljila na mnenjih posameznih eminenc, prva pomoč ni predstavljala pomembnega raziskovalnega področja. Zato so se vsebine učbenikov nekritično prepisovale, ne da bi preverjali, ali so priporočeni postopki res učinkoviti ali ne.

Z razvojem na dokazih temelječe medicine (angl. evidence based medicine) se je raziskovalno delo razplamtelo in počasi so posamezna vprašanja prve pomoči postala aktualna tudi za raziskovalce. Internet je omogočil hiter in enostaven dostop do literature, kar je pripomoglo širjenju relevantnih informacij.

Šele na začetku 21. stoletja so začeli prvo pomoč kritično presojati. Leta 2005 sta Ameriško združenje za srce (American Heart Asocciation – AHA) in Ameriški rdeči Križ (American Red Cross -ARC) ustanovila Nacionalni znanstveni svetovalni odbor za prvo pomoč z nalogo da oceni in preveri znanstvene prispevke v zvezi s prakso prve pomoči. Temu so v istem letu sledila priporočila AHA in ARC za prvo pomoč. Svetovalni odbor je z vključitvijo drugih nacionalnih in mednarodnih organizacij prerasel v Mednarodni znanstveni svetovalni odbor za prvo pomoč (International First Aid Science Advisory Board – IFASAB), ki skupaj Mednarodnim povezovalnim komitejem za reanimacijo (International Liaison Committee on Resuscitation – ILCOR) leta 2010 publicira svoja priporočila za prvo pomoč.(1),(2)

ILCOR je leta 2012 ustanovil Delovno skupino (Task Force) od različnih deležnikov, v kateri so sodelovali tudi predstavniki Evropskega sveta za reanimacijo.(2) Natančna analiza razpoložljive literature je bila podlaga za ERC priporočila 2015.(3) Letos so objavljena že druga takšna navodila, in ko smo pripravljali promocijo najnovejših priporočil, sem ugotovil, da so najmanj promocije deležna ravno priporočila za prvo pomoč. Zato sem se odločil, da o tem malo podrobneje pišem.

Literature v slovenskem jeziku je relativno veliko, od učbenikov in priročnikov, od tistih, ki jih objavlja Rdeči križ Slovenije, do priročnikov in učbenikov, ki jih objavljajo različna združenja in šole. Večina publiciranih učbenikov in priročnikov podobna. Vsebina je strukturirana na podobne načine, vsi obravnavajo poškodbe in nujna internistična stanja ter temeljne postopke oživljanja. Kako podrobna je vsebina, je odvisno od namena učbenika ali priročnika. Podrobne analize seveda nisem izvajal, ker bi to bilo časovno zamudno, bežni pregled pa ne odkrije nekih večjih odstopanj od strokovne doktrine. To najbolj velja za temeljne postopke oživljanja, čeprav še posebej v starejših besedilih zasledimo, zdaj že opuščene pristope. Na drugih področjih se zdi, da se vsebina ohranja v okvirih starejših učbenikov. To je še posebej res, ko se govori o problemih, kjer s prvo pomočjo ne moremo napraviti veliko.

V nadaljevanju bom poskusil, na temelju priporočil Evropskega sveta za reanimacijo, raziskati sodobne poglede na prvo pomoč in mogoče tistim, ki jih to zanima, ponuditi vpogled v raziskave, ki stojijo za posameznimi priporočili. Zaželeno bi bilo, da se pri oblikovanju vsebin, ki se ponujajo širši javnosti, vključijo vsi tisti, ki se s področjem urgentne medicine  že dolgo časa ukvarjajo.

Kaj je to torej prva pomoč? V priporočilih ERC prvo pomoč definirajo sila preprosto. To je začetna pomoč, ki jo nudimo poškodovancu ali nenadno zbolelemu.(3) Zanimivo je, da je pet let starejša definicija vključevala tudi obnašanje, obnašanje, ki pomaga.

Še bolj pomembno, kot sama definicija je, kaj mora nudenje prve pomoči vključevat. Pogosto se namreč zdi, da se v okviru poučevanja prve pomoči bolj poudarjajo in glorificirajo sami postopeki kot pa končni cilj nudenja prve pomoči, ki je ohranjanje življenja, lajšanje trpljenja, preprečevanje poslabšanja bolezni ali poškodbe in podpora okrevanju. To, še posebej pri profesionalcih, ustvarja občutek samozadostnosti in pretirane samozavesti. Zato mora usposabljanje na vseh ravneh jasno opredeliti vsebino:

  • Najbolj pomembno je prepoznati neko stanje ali poškodbo, oceniti, koliko je bolnik ali poškodovanec ogrožen in razvrstiti prioritete glede na potrebo po prvi pomoči.
  • Prvo pomoč nudimo z upoštevanjem lastni zmožnosti in prepoznavanjem lastnih omejitev.
  • Ko je treba, vedno pokličemo in aktiviramo službo za nujno medicinsko pomoč.

Prva pomoč mora biti medicinsko neoporečna in mora temeljiti na najboljših znanstvenih dokazih, ki so dostopni. Za vse postopke znanstveni dokazi niso na voljo in takrat je treba upoštevati mnenja in izkušnje zdravnikov, ki se z nekim področjem dolgo ukvarjajo. Pouk prve pomoči bi moral biti univerzalen. V Sloveniji je zakonodaja temu kar naklonjena, saj mora vsak voznik opraviti izpit iz prve pomoči. To je potencial, ki bi ga morali izkoristiti s primernimi izobraževalnimi prijemi, z vsebino, usklajeno s sodobnimi priporočili, ki bi jo podajali dobro izurjeni učitelji. Sistem izobraževanja učiteljev bi moral biti podoben izobraževanju inštruktorjev Evropskega sveta za reanimacijo, ki zagotavlja tako kvalitetno izobraževanje, kot nadzor kakovosti. Spodbujati in razvijati bi bilo treba okolje, v katerem, bi vsi bili pripravljeni pomagati. V Sloveniji, glede tega, na žalost  zelo zaostajamo.

Reference:

1.           Markenson D, Ferguson JD, Chameides L, Cassan P, Chung KL, Epstein J, et al. Part 17: first aid: 2010 American Heart Association and American Red Cross Guidelines for First Aid. Circulation. 2010;122.

2.           Zideman DA, De Buck EDJ, Singletary EM, Cassan P, Chalkias AF, Evans TR, et al. European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2015 Section 9. First aid. Resuscitation. 2015;95:278–287.

3.           Zideman DA, Singletary EM, Borra V, Cassan P, Cimpoesu CD, De Buck E, et al. European Resuscitation Council Guidelines 2021: First aid. Resuscitation. 2021;161:270–290.

  • Share/Bookmark
 
Ni odziva na “Prva pomoč – blog nanizanka”
Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.