Arhivirana sporočila kategorije 'Alternativa in zdrvilstvo'

BREZ IGEL IN POPRA

Ali kako bolnike zaščititi pred neumnostmi?

Pred kratkim me je kolegica opozorila na spletno stran http://www.trifilon.si/sl/verjelialine/. Spletno mesto je očitno last nekega podjetja, ki prodaja številne produkte, za večino katerih ne morem ugotoviti pravega namena. No najbolj smo me zmotile objave informacij, ki pri nepoučenih bolnikih lahko povzročijo veliko škodo ali celo smrt. Naravnost zgrožen sem bil ob navodilu za pomoč bolnikom po možganski kapi:

»Nato:

1. Razkužite iglo, lahko z alkoholom ali ognjem, očistite vrh igle z bombažnim robčkom, ki ste ga prej navlažili v alkoholu in nato jo uporabite tako, da vbodete vrh vseh 10-tih prstov.

2. Malo pod nohtom vbodite vsak prst toliko, da iz ranice priteče kri

3. Če kri ne začne teči, stisnite prst tako, da priteče.

4. Ko iz vseh kapne kri (kapljica velikosti zrna graha), počakajte nekaj minut in bolnik bi moral priti k zavesti.

5. Če se to še zmeraj ne zgodi in če so bolnikove ustnice čudno zavite, ga potegnite za ušesa (navzdol), dokler te zaradi dotoka krvi ne pordijo

6. Vbodite vsako ušesno mečico, nato potegnite vsako dvakrat tako, dokler se ne iztisneta po dve kapljici krvi. Začnite z desno. Po nekaj minutah bi moral pacient priti k zavesti«

In vse to ker naj bi »s puščanjem krvi zmanjšamo kapilarni pritisk osebi, ki jo je zadela možganska kap«

Možganska kap, poenostavljeno rečeno, nastane ali zaradi zamašitve ene od možganski žil ali zaradi krvavitve, ki  lahko nastane  spontano ali zaradi anevrizme. Ob tem je pomembno, da določenem številu bolnikov, kjer nastala škoda ni prevelika, lahko učinkovito pomagamo. Nevrologija sedaj končno razpolaga z učinkovitimi orodji s trombolizo in s tako imenovanim žičkanjem (coilingom) s katerim se vsaj nekatere anevrizme uspe zamašiti. Tiste, ki se jih ne da zamašiti, se operirajo. Pomoč je lahko učinkovita edino takrat, ko bolnik nemudoma dobi nujno medicinsko pomoč in je takoj transportiran v bolnišnico. Zgoraj opisane neumnosti ne samo, da predstavljajo pomembno izgubo časa, bolniku prizadenejo bolečino in vnesejo okužbo, nezavestnega bolnika lahko življenjsko ogrozijo zaradi zapore dihalne poti in posledične dihalne stiske.

Na isti strani najdemo še en »ubijalski« nasvet:

»1. Če pacient še diha – pripravite skodelico kajenskega čaja: v skodelico vroče vode vsujte 1 žličko kajenskega popra, to naj pacient takoj popije in srčni infarkt bo minil v 30s.

2. Če pacient več ne diha, srce se mu je ustavilo, potem mu kapnite od 5 do 10 kapljic kajenskega ekstrakta v usta in pacient bo oživel znotraj par minut, kar je še zmeraj pravočasno, če še niso nastopile možganske poškodbe.

Postopek ponavljajte vsakih 15 minut, dokler se pacient popolnoma ne opomore.«

Svetovati nekaj takega je naravnost zločinsko. Pred enim tednom sem se vrnil s kongresa Evropskega sveta za reanimacijo v Portu, kjer so bile glavna tema nove smernice za oživljanje. Že najmanj 50 let je popolnoma jasno vsem, ki se s to problematiko ukvarjajo, pa ne samo nam, kajti pravo sporočilo dobite že na šoferskem tečaju prve pomoči (upam), da je glavni dejavnik pri preživetju zunanja masaža srca in defibrilacija. Kajenski poper ni v novih smernicah nikjer omenjen.

Glavni problem je, da bo nek nesrečnik zgoraj citiranem navodilu celo verjel in bo koga tudi zares ubil. Moj blog ne bere  dovolj veliko število ljudi, da bi to pisanje imelo nek pomemben vpliv. Zato se sprašujem kako takšne ljudi ustaviti. Razlogi za njihovo početje so ali komercialne narave, vedo, da objavljajo neumnosti, vendar ker je to njihovim, zdravilskim in alternativističnim kupcem všeč, jih posledice ne skrbijo, ali pa so res tako nevedni, da neumnostim, ki jih objavljajo tudi verjamejo.

Svoboda na internetu je, še posebej v zadnjem času popularna tema. In čeprav smo vsi za svobodo izražanja in komunikacije na internetu, neka oblika zaščite bi vseeno morala obstajati. Tudi otroke ščitimo manj ali več uspešno pred pornografijo in nasiljem in na isti način bi mogoče lahko zaščitili lahkoverne bolnike. V primeru, ko gre za komercialne projekte bi verjetno tudi država morala poseči vmes in sankcionirati tovrstno dezinformiranje. Vprašanje je edino katero ministrstvo in kateri inšpektorat bi bil za to pristojen. Mogoče bom to poskusil celo ugotoviti. Do takrat pa brez igel in popra.

  • Share/Bookmark