Arhivirana sporočila kategorije 'Internet'

Moderiran

Na Vizita.si me zagotovo ne marajo. Upal sem si pokritizirati vsebino enega od njihovih prispevkov.  Od pravil, ki so jih predstavili v “SPLOŠNIH POGOJIH  UPORABE PORTALA VIZITA.SI” sem po mojem prekršil naslednja dva:

  • bodo očitno zmotili, izzivali, napadali ali žalili druge;
  • vsebujejo povezave na druge strani, ki niso v skladu z našo uredniško politiko;

Razumem, da jih je stvar nekoliko zmotila, vendar sem v svojem komentarju zapisal samo to, da mislim, da je njihovo pisanje neodgovorno. Pri drugem poskusu sem objavil povezavo na moj blog. Priznam, da nisem vedel, da je to prepovedano in da ni v skladu z njihovo uredniško politiko.

Ne morem seveda vplivati na njihove moderatorske odločitve. In ker si sam tudi pridržujem pravico, da komentar z neprimerno vsebino ne objavim, tudi ne morem reči, da nimajo pravice mojega komentarja odstraniti. Vendar, ko prebiram komentarje, recimo pod prispevkom o balonarski nesreči na 24ur.com in ko vidim kaj vse je ljudem dopuščeno, da izrečejo se njihovi vztrajnosti zelo čudim.

Medmrežje je za mnoge osnovni vir informacij. Veseli me, da lahko rečem, da tudi za me. Pri presoji o vrednosti posameznih informacij je pa potrebna izjemna previdnost. Za svoje strokovno delo uporabljam izključno spletne različice strokovnih revij. Uredniška politika in načini presoje kvalitete z recenzijami priznanih strokovnjakov, zagotavlja, da tisto kar prebereš tudi v resnici drži. Tudi pri preglednih člankih večina avtorjev citira primarno literaturo, torej študije, kjer so do določene ugotovitve prišli. Prispevek, brez takšnih citatov je seveda drugorazreden in ga presojamo z veliko mero dvoma. Pri presoji primarne literature je ravno tako potrebno natančno prebrati kako so avtorji do svojih rezultatov prišli, z nekaj izkušenj lahko potem te rezultate umestiš na mesto, ki jim pripada. Eni rezultati so pač bolj pomembni kot drugi. Informacije o medicini in zdravstvu so zelo popularne. V tej poplavi informacij je težko odkriti prave in kvalitetne. Mnogi se bodo v tej presoji naslonili na splošen vtis, da mora novinarska hiša kot je POP TV, ki se skriva za Vizita.si pa vendarle zagotoviti prave informacije. In potem naletijo na pisanje, imenoval sem ga zmazek (mogoče so zaradi tega užaljeni?), ki ne daje pravega sporočila temveč s svojim sporočilom zavaja, kar lahko povzroči tudi tragični konec.

Prvi člen kodeksa novinarjev Slovenije pravi ( http://www.novinar.com/dokumenti/kodeks.php):

“Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake —četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.”

Razumem, da laik (novinar) ne more prav dobro presoditi ali je vsebina, ki jo je prebral na neki drugi spletni strani ( in kjer  je avtor lahko celo strokovnjak) resnična, verodostojna, v skladu z najnovejšimi dognanji.  Razumem, da pod pritiskom zahtev urednika, v časovni stiski pač nekaj napiše in objavi informacijo, ki ni nujno 100% zanesljiva. Ne razumem pa, da ko ga opozoriš na napako, še vedno trmasto vztraja pri svojem. Še manj pa razumem, da ga pri tem podpira uredništvo in uredniška politika. Če zdravnik krši etični kodeks, ga novinarji pribijejo na križ. Novinar, ko ga opozoriš, da je tisto kar je zapisal netočno in da je neodgovoren, izbriše komentar.

  • Share/Bookmark

Televizije na žetone?!!!

Ne morem verjeti, da se to dogaja v naših bolnišnicah. To je neetično in nemoralno. Izkoriščati nemoč bolnikov in jim storitev, ki bi morala biti sestavni del bolnišnične oskrbe zaračunavati je višek brezobzirnosti liberalnega kapitalizma. Ljudi iz Mariborskega podjetja razumem, utrnila se jim je dobra ideja in so pač hoteli zaslužiti. Človečnost za podjetnike ni nujno potrebna. To nam je v Sloveniji še kako dobro znano. Spomnimo se samo gradbenih afer in kalvarij njihovih delavcev. Od podjetnikov torej ne pričakujem sočutja in človeškega odnosa do sočloveka. Ena od maksim iz obdobja rojstva kapitalizma je ” homo hominis lupus est”. Tisto kar je v celi zgodbi neetično in nemoralno je ravnanje vodstev bolnišnic. V teh vodstvih sedijo celo kolegi, ki so, če nič drugega pred leti na MF slišali kakšno predavanje o medicinski etiki. Očitno se jih ni prav nič prijelo. Ali se pa niso znali zoperstaviti menedžerskim magom, ki jih je v našem zdravstvu čedalje več. Minister namesto, da bi ukrepal poziva k premisleku. Seveda saj gre tu samo za bolnike.

V bolnišnicah v razvitem svetu se trudijo, da okolje napravijo čim bolj domače in čim manj sterilno, bolnišnično, da bi se bolniki bolje počutili. Le poredko sta v sobi več kot dva bolnika. Največkrat so sobe namenjene enemu bolniku. Televizija in internet sta danes nuja. V UKC je trenutno brezžični internet na voljo samo vodstvu v tako imenovanem “modrem salonu”. Navadni smrtniki, do tega nimamo dostopa. Že deset let poslušam isti izgovor – varovanje podatkov. Vsaj televizij na žetone nimamo. Mislim .. in upam?

Zdravstveno zavarovanje plačujemo vsa leta ko smo zaposleni. Ko zbolimo smo prisiljeni postaviti se v vrsto, čakati v čakalnicah, deliti sobo (če imamo srečo) s dvema drugima sotrpinoma. Na koncu pa na nas služi brezobzirni podjetnik iz Maribora, ker bolnišnica ne more nakupiti tistih nekaj televizorjev. Zdravstveno osebje je tako navajeno na te razmere, da pogosto pozabijo na bolnikovo dostojanstvo, sramežljivost, potrebo po zasebnosti. Tudi sam imam le redko priložnost bolnika pregledati v pogojih, ki varujejo bolnikovo zasebnost.

Žal v tej varčevalni realnosti težko, da bomo v kratkem te razmere popravili, pa vendarle je prav, da poskusimo obdržati vsaj malo človečnosti in se izognemo ne etičnem in nemoralnem zaslužkarstvu na račun stiske bolnikov.

  • Share/Bookmark

Varovanje

Vse novo zgrajene bolnišnice imajo ob vratih neke elektronske ključavnice, ki se odpirajo z magnetnimi karticami. To je seveda vse lepo in prav, saj je glavna stavba UKC tako ali tako železniška postaja. Vsi se prosto gibajo in nikoli nihče nikogar ne vpraša kam namerava. Posamezni oddelki so se zaščitili sami. Med njimi radiološki, čeprav se ob tem sprašujem, kako si predstavljajo, da bi nekdo lahko odnesel rentgenski aparat ali celo CT. Nam, ki skrbimo med ostalim za oživljanje bolnikov takšni varnostni ukrepi grenijo življenje, predvsem ker niso pravilno načrtovani. Idealno bi bilo, če bi z vsemi upravljali centralno in bi ena identifikacijska kartica odpirala vsa vrata (za katera bi nekdo imel pooblastilo). Vendar ne, vsaka klinika ima svojo rešitev in svojo kartico in sedaj hodimo okoli ovešeni kot novoletne jelke. Rešitev, ki je pa poklon človeški modrosti in odseva izjemen intelekt najdemo na Ortopedski kliniki. Tam je pred vrati intenzivne nege elektronska ključavnica s številčno tipkovnico. Za odpiranje vrat je potrebno vtipkati kodo. Ne boste verjeli koda je nalepljena na zgornjem robu tipkovnice in je enaka telefonski številki. Mislim, da se tudi Fort Knox ne bi sramoval tako dobrega varovanja.

Druga zgodba na temo varovanja je zgodba o varovanju podatkov. Varovanje osebnih podatkov bolnikov je seveda pomembno. Brez dovoljenja bolnika dostop do informacij o njegovem zdravstvenem stanju ima lahko samo osebje. Tistih nekaj zapisov v programju, ki ga v UKC imenujejo informacijski sitem  seveda panično varujejo. Paranoja, ki ob tem nastane se pa seveda izkorišča, da se sodobne rešitve zavračajo že v izhodišču. Brezžična povezava je v UKC tabu tema. Veliki računalniški strokovnjaki v UKC so globoko prepričani, da pri brezžičnih povezavah ni možno zaščititi podatkov. Ob tem se moram vprašati: koga zanima kakšna zdravila in kakšno bolezen ima nek bolnik? Po mojem to zanima svojce in mogoče še kakega prijatelja. Vdor v neko omrežje varovano s požarnim zidom in drugimi varovali zahteva dokaj specialno računalniško znanje. To računalniško znanje ima svojo ceno, ki bi jo nekateri verjetno bili pripravljeni plačati samo, da pridejo do nekih objavljivih podrobnosti. Vendar so pa zanimive podrobnosti samo nekaterih posameznikov, nikakor pa vseh bolnikov. Torej bi podatke o teh posameznikih lahko hranili ločeno, na računalniku, ki ni povezan v mrežo ali celo na papirju. Prepričan sem, da za ostale bolnike nihče ni pripravljen plačati hekerja, da bi prebiral njihove žalostne zgodbe. Torej je paranoja izgovor. Vendar  sprašujemo se: izgovor za kaj?

  • Share/Bookmark

EVTANAZIJA PRED KAMERAMI

Verjamem v pravico odločanja o sebi. O svojem življenju in zdravju odločam sam. Torej tudi o samomoru lahko odločam sam. Kljub temu pa evtanazijo odklanjam. Avtonomija bolnika nikomur ne daje pravico, da zahteva od drugega, da mu pomaga pri samomoru in mu odvzame življenje. Ali bom bolniku pomagal s tem, da mu skrajšam muke. Po mojem mnenju je želja po smrti in odločitev za samomor vedno posledica hude stiske, telesna ali duševne. Danes lahko veliko problemov, ki jih imajo bolniki rešimo. Z nekaj več napora družbe in zdravstva lahko tudi bolnikom, ki jih bolezen hudo omeji zagotovimo človeka vredno življenje. Bolnik ima pravico vso to pomoč in posege odkloniti in če se tako odloči, ne smemo izvesti nobenega posega, ki ga ni dovolil, tudi oživljanja ne. Prepričati se moramo, da je to res njegova volja in da se je odločil na temelju pravilnih informacij, ki jih je dovolj dobro razumel. Vprašanje je ali bolnik, ki ima neke psihične motnje (depresijo) lahko sprejme informirano odločitev. To, da želi bolnik z našo pomočjo narediti samomor je po mojem znak depresije, ki jo je potrebno zdraviti. Samomor je po mojem mnenju zaplet zdravljenje depresije. Evtanazija zato po mojem mnenju ni in ne more koristiti bolniku. Njegove stiske sicer dokončno razreši, in tisti, ki umre je res odrešen, vendar mogoče tudi prikrajšan za nekaj lepih trenutkov za katere ni vedel, da se mu obetajo, če mu vsaj nekatere probleme (bolečino, slabost, potrtost…) odpravimo. Zato ne verjamem v evtanazijo.

Ali je odklonitev oživljanje tudi poskus samomora in posledica depresije. V določenih situacijah se tega ne da izključiti, in zato mora vse okoliščine pretehtati zdravnik, ki bolnika pozna in zdravi. Zato se je z bolnikom potrebno pogovarjati, tudi o teh problemih, še preden situacija, ki zahteva oživljanje nastane. To ni enostavno in se redko zgodi. Kadar je nekdo neozdravljivo bolan in bo po oživljanju, kadar je uspešno, sledilo novo oživljanje, poteka bolezni pa ne bomo mogli spremeniti, je tako oživljanje nesmiselno. Take odločitve nikoli niso enostavne, predvsem ker so dokončne. Nekateri se v polnem zdravju odločijo: »če doživim srčni zastoj me ne smete oživljati«, potem pa doživijo srčni zastoj zaradi motnje ritma, ki jo zlahka odpravimo (recimo, da prebolevajo virusni miokarditis) in umrejo zaradi slabo premišljene in definirane odločitve. K sreči bo večina zdravnikov v takšni situaciji, kljub želji bolnika in možnosti, da jih bo tožil, oživljala. Enako bolniku z rakom na pljučih ne moremo odreči oživljanja, čeprav ima prognozo samo nekaj mesecev, če gre za podoben primer. Bolnik lahko po uspešnem oživljanju preživi vsaj še nekaj kvalitetnih mesecev v krogu svoje družine in tega mu nima nihče pravice odreči.

Življenje je dragoceno in ga ne smemo kar tako zavreči. Zato reklamiranje samomorilskega turizma v Švici ni v korist bolnikov. Bolje bi bilo premisliti, kaj vse sodobna medicina in tehnologija lahko naredijo za bolnike pri razreševanju njihovih težav in stisk.   

  • Share/Bookmark

INTERNETNA PRODAJA ZDRAVJA

Brskal sem po internetu in iskal informacije o zalivanju vrta ter o različnih zalivalnih sistemih in na enem od naslovu najdem primerjavo: »Ne spreglejte tega dejstva:v mnogih primerih visokega krvnega pritiska je ta visok zato, ker mora biti! Poglejmo zopet primerjavo s cevjo za zalivanje vrta. Če v cevi ni dovolj pritiska za zalivanje bolj oddaljenih delov vrta…«, ki jo Google uvrsti na seznam glede na moje  iskalne pogoje. Najprej sem postal radoveden, kdo od kolegov uporablja tako okorno primerjavo in sem začel raziskovati.Na naslovu http://vitamini.finechance.com/visok-krvni-pritisk.htm najdem nepodpisan sestavek o visokem krvnem tlaku. Po začetni preprosti razlagi hemodinamike, ki pa ni napačna, zasledim naslednje ugotovitve:

»Klasična medicina gleda na visok krvni pritisk nevarno zelo poenostavljeno, takole nekako:Visok  krvni pritisk povzroči, da vaše srce dela bolj naporno in da stene vaših žil sprejemajo udarce. Obe stanji lahko povečata tveganje za srčni napad, kap in poškodbe ledvic. Zato moraš jemati zdravila za znižanje krvnega pritiska na sprejemljiv nivo, če ne znaš sam znižati svojega previsokega krvnega pritiska. Seveda je res, da stalen visok krvni pritisk lahko povzroči srčni napad, kap in poškodbe ledvic. Ni pa dober način, kako znižati visok krvni pritisk brez ugotavljanja glavnih vzrokov, ki ga povzročajo.«

Vsakemu, ki je vsaj malo seznanjen z vsebino kakšnega medicinskega učbenika je jasno, da avtor ne ve o čemu govori. Kasneje sem ugotovil, da je avtor ta tekst prevedel z nekega ameriškega spletnega mesta. Večina navedb v prispevku je točnih. Visok krvni tlak je posledica številnih dejavnikov in je kompleksna bolezen. Kar se mi zdi sporno je pa ta navedba:

»V takšnih primerih je napačno in nevarno preprosto samo predpisati zdravila, ki nižajo krvni pritisk. Diuretik ali beta zaviralci so lahko učinkoviti pri zmanjševanju krvnega pritiska, toda to pomeni, da vaše celice bijejo trd boj za obstanek za dovolj krvi, ki jim prinaša potrebna hranila in kisik.

Boljši pristop k nižanju visokega pritiska bi bil odkrivanje vzrokov, ki so povzročili arterosklerozo. Mogoče je to visok nivo krvnega sladkorja in inzulina?? Ali uživate nevarne maščobe in olja?? Sladkor, predelani ogljikovi hidrati in predelane maščobe in olja bodo skoraj sigurno povzročili arterosklerozo, če jih boste redno uživali.«

Vzroke je potrebno odpraviti, vendar ali se bo s tem škoda, ki je že nastala na srčno-žilnem sistemu popravila je pa drugo vprašanje, na katerega trenutno nimamo odgovora. Sodobno zdravljenje visokega krvnega tlaka zagotovo zmanjšuje smrtnost, za pristop, ki ga ponuja avtor pa to ni dokazano, celo menim, da bi se brez ustreznih zdravil smrtnost povečala.Če kliknete na link na spodnjem delu strani pridete na spletno stran spletne drogerije Dedra. In stvari postanejo takoj jasne. Spletna drogerija Dedra ponuja izdelke ameriškega podjetja »4Life«, prehranske dodatke za katere trdijo, da imajo imunomodulatorni učinek, torej, da delujejo na imunski sistem.

Trgovci vas poskušajo prepričati, da je bolje, da kupujete in uživate njihov proizvod kot pa da jemljete terapijo, ki vam jo je predpisal zdravnik. Neetičnosti trgovcev sem pravzaprav že vajen. Vsi hvalijo svoje blago in trdijo, da je najboljše. Trgovci, ki prodajajo razne hranilne dodatke ali potencialna zdravila mi gredo pa še posebej na živce. Najdete jih na spletu, pridejo pa tudi domov. Agresivna marketinška strategija  je očitno narejena za ameriški trg. Zelo so prepričani v sebe in v informacije s katerimi razpolagajo. Moteče je podcenjevanje. Mogoče povprečni Američan ne ve prav veliko, v Sloveniji pa upam, da je dovolj ljudi, ki bodo spoznali, da se jim prodaja mačka v žaklju. Proizvod, ki ga ponuja drogerija Dedra je lahko popolnoma uporaben prehranski dodatek s številnimi vitamini in rudninami, ki jih organizem zagotovo potrebuje. Moteče je le to, da nas zaradi zaslužka prepričujejo, da njihov proizvod rešuje vse probleme in nas s tem zavajajo, ker za te trditve nimajo nobenih znanstvenih dokazov. Citiranje razmišljanja nekega zdravnika še zdaleč ni znanstveni dokaz. Najhuje pri tem je to, da so zaradi zaslužka pripravljeni ogroziti zdravje in življenje bolnika s tem, da ga podučijo, da naj ne jemlje predpisane terapije, ker je ta napačna. Upam, da lahkovernih ni prav veliko. Edini način, da se ubranimo pred usodno napako je, da poiščemo prave informacije najbolje pri svojem zdravniku. Različne inšpekcije tržna in zdravstvena nas ne morejo in ne želijo zaščititi saj ponujajo (dokaj slabo) zaščito pred kršenje zakona. Za moralna in etična vprašanja ni pač odgovoren nihče.   

  • Share/Bookmark