O blogu in avtorju

Ime mi je Dušan Vlahović. Rojen sem v Ljubljani 10.10.1958. Poročen sem in imam dva že odrasla sina. Moja soproga Breda in jaz rada potujeva. Po poklicu sem zdravnik, specialist anesteziolog in reanimatolog. Delam na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kliničnega Centra v Ljubljani.

Poleg medicine me zanima zgodovina, umetnostna zgodovina in  arhitektura. Zadnje čase, z ženo, pogosto  zahajava v visokogorje. Končno ji je uspelo, prepričati me, da je trud vedno poplačan. Rad imam glasbo (še posebej operno) in gledališče.

Moj blog ne bo dnevnik. Ne znam pisati osebnih izpovedi. Služil bo temu, da povem svoje mnenje o različnih stvareh in, da s tem ne utrujam svoje okolice. Včasih me kako dogajanje, prebran članek ali knjiga spodbudijo k razmišljanju in te svoje misli bom poskusil zaupati tistim, ki bodo moj blog pripravljeni prebrati.  

  • Share/Bookmark

14 komentarjev na "O blogu in avtorju"

  1. erazem, dne 11.06.2011

    Spoštovani dr. Dušan Vlahović,

    pišem Vam potem, ko ste me izredno navdušili s pisanjem na vašem blogu. Sem dijak tretjega letnika gimnazije in se nameravam po maturi vpisati na študij medicine. Vem, da je zdaj še prezgodaj razmišljati o specializaciji, ampak po Vaši zaslugi mi je anesteziologija čedalje bolj interesantna. Ampak seveda, zavedam se, da je treba prej še dokončati študij in dopuščam možnost, da si bom premislil. Tudi do študija je še več kot leto, vendar trenutno se ne vidim drugje. Dolgo sem okleval, preden sem se Vam odločil napisati tole sporočilo, a zdaj je tu. Vprašal bi Vas toliko stvari o študiju in vsem, a dvomim, da Vam čas dopušča odgovarjanje premnogih vprašanj. A vseeno, če boste imeli čas, napišite prosim podrobneje potek specializacije iz anesteziologije. Na koncu pa še naj dodam, da vidim da radi zahajate v hribe, tako kot jaz. Mogoče se pa kdaj srečamo.

    Lep pozdrav,

    Erazem

  2. dv58, dne 26.06.2011

    Hvala za prijazne besede. Z veseljem bom odgovoril na vse kar te zanima v zvezi z študijem in specializacijo

  3. erazem, dne 28.06.2011

    Spoštovani dr. Vlahović,

    hvala za odgovor in pripravljenost odgovarjati. Med časom ko sem vam pisal in vašim odgovorom, sem si razjasnil že mnogo vprašanj okoli študija in prebral mnogo o specializacijah (na straneh zdravniške zbornice). Poraja pa se mi drug dvom – namreč, ob tej nenehni gonji proti zdravnikom v medijih in sovražnim ljudstvom, me kar ampak žalosti ob misli, kako malo ljudi ceni vaš poklic (ki bo, mogoče, enkrat tudi moj poklic).
    No, pa da za konec postavim vprašanja, in sicer (vprašanje sem sicer postavil že v prejšnjem prispevku, pa ste ga menda spregledali): Če lahko podrobneje opišete potek vaše specializacije? Na straneh zdravniške zbornice sem prebral opis poteka, vendar meni kot laiku ne pove kaj dosti.

    Lep pozdrav,

    Erazem

    P.S. Če se vam zdi primerno, mi lahko odgovorite na elektronski naslov tuorr@windowslive.com, da ne bova po nepotrebnem objavljala prispevke na vašem blogu.

  4. stric, dne 14.07.2011

    Pogumno. Eden redkih, ki se ne skriva za lažno identiteto.

  5. polonazuber, dne 13.08.2012

    Pozdravljen!

    Sem družinska zdravnica v ZD Radovljica. V januarju sem opravila tečaj ALS v Portorožu. Pišem vam pa zato, ker sem v zadnji polovici leta vodila dve reanimaciji, ki sta se obe uspešno iztekli. Pri prvi je gospod padel na občini, ko sva s sestro prišli je bil brez pulzov in je podihaval. Po uspešni defibrilaciji se je razkril (seveda ob pulzih) vzrok zastoja- infarkt. Do zastoja je nato prišlo še v rešilcu, tokrat z defibrilacijo nisem bila uspešna, z reševalko sva masirali do Ljubljane in ga potem v labirintu pred IPP-jem predali vam. Po nekih vezah sem zvedela, da je gospod umrl, no, vendar se je nekaj tednov kasneje prišel zahvalit in mi prinesel kavo in čokolado.
    Pri drugi reanimaciji je do zastoja srca zaradi hiperkaliemije prišlo pri 38-letnem dializnem bolniku. Gospod je bil čez 2 tedna odpuščen iz bolnice v takem stanju kot pred reanimacijo.

    Rada bi se vama zahvalila za res dober trening na tečaju. Mislim, da brez mojega tečaja tudi teh dveh ljudi ne bi bilo več med živimi.

    Hkrati pa bi se rada pohvalila še z našo urgentno službo. Smo A1 enota, reševalno vozilo z ekipo voznik, tehnik si delimo z ZD Bled. Za opremo v ZD in vzorno skrbimo, za izobraževanje pa tudi. Na svojo ekipo se lahko zanesem. Povem še to, da smo v letu 2012 imeli 5 uspešnih reanimacij. 1x je do zastoja srca v zdravstvenem domu, ostale 4 pa so se zgodile v Radovljici. V zadnjem času se govori o združevanju urgentnih služb. Teh pet ljudi je verjetno ne bi odneslo tako dobro, če bi ekipa z reševalci in zdravnikom morala voziti z Bleda ali Jesenic. Če imate možnost, recite kakšno dobro besedo za nas, da ostanemo.

    Polona Žuber

  6. dv58, dne 13.08.2012

    Spoštovana kolegica!

    Čestitke za uspešno delo. Močno upam, da boste z svojim delom lahko nadaljevali. Glede reorganizacije urgentne službe se z Vami popolnoma strinjam. Svoje stališče sem že večkrat javno povedal na različnih mestih. Žal sedanja zbirka veleumov na ministrstvu za zdravstvo ne razume niti najbolj osnovnih stvari v zvezi z urgentno medicino. Obljubim, da bom pri svojih stališčih in pogledih vztrajal. Ne preostane nam nič drugega, kot , da se z strokovnimi argumenti borimo proti neumnosti politikov.

  7. mitjavilar, dne 9.09.2012

    Problem, ki ga zaznavam povsod pri stikih z dražvnimi resorji je amaterski pristop.
    Če se govori o tem, da je premalo denarja, se pove: stoški toliko in toliko tehnikov znašajo x. Toliko zdravnikov y. Tpliko pomožnega osebja, stroškov opreme toliko. Ukinitev določene phe, ki ma letno neko število reanimacoj, nesreč v gozsu, nesreč doma, prometnih ensreč…. bo tem čas dostopa podaljšal za recimo 20 minut. In bo letno mrtvi hodatno toliklo ljudi, če izhaja iz tistih prvih 10 in 63% možnosti preživetja. Ovenjuje se, da se bo prei najmanj polovici ponesrečencev iz skupine najtežjih 8% povečala možnost nastopa šokovnih stanj za polovico. Noben problem pa ne bodo tlomi roke, noge in izpah kolka. le malo dnje se bodo ponesrečenci matrali. Pri možganskih kapeh obstaja dovolj podatkov o škodi, ki jo naedi kasnejša odmašitev žile oz kasnejše zaustavljanje izliva krvi v možgane.
    Ne pa da nekdo, ki ga ta proračun plačuje solodno blekne kot edini argument, da je potrebno službo NMP racionalizirati.
    Na onkologiji so sve nadstropji tlakov ko so bili že narejeni, metali v času granje ven. Operacijske mize za KCLJ, ki jih je kupoval slavni direktor pred leti so bile 3 krat dražje kot v Avstriji.
    Nenujne prevoze je KCLJ oddal zasebnikom, enako pranje perila. Glede Bohinja: v letih pred uvedbo motorjev je bil argument, da morajo biti pri oživljanjau najmanj trije. Ne en motorist, ki zna reanimirat, intubirat in nastavit IV kanal. In ki ima defibrilator.
    Ker se to v praksi omogoča 11 let, bi korak naprej po moje naredilo že dežurstvo medicinskega tehnika tako v Boginju kot na ostalih lokacijah v državi, kjer je malo primerov in oddaljena lokacija. Pri nas velja doktrina, da se nekaj ne izplača. V dolenjskih občinah Grosulje, Ivančan Gorica in DObrepollje je ena phe, še en tehnik, lahko tudi na motorju ali v avtu ter dežurni gasilec se ne izplačata. Vse se tangira na najbolj gosto poseljen del, to je Ljubljaa, maribor in Koper. KO se v sekundarni ali terciarni veji naredi kaj v teh mestih, potem kot da velja to za dražvo.
    Zapisali ste, da hodite v gore. Že dolgo tega sem tudi minsitru z aobrambo repdlagal, da vsak izletnik v prdele, kjer obstajajo planinske poti se vpiše v knjigo in prispeva 0,7% kave na dan na osebo.
    Pri toliko sto tisoč obiskovalcev in desetina akcij bi ibl problem financirnaja NMP v gorah bistveno manjši. Kdor pač tega vpisa nima, časti polovično ceno to je 1400 eurov za uro letenja.
    Zakaj bi morali skupisnko financirati reševanje, če nekdo tvega življenje? IN leze v hribe v visokih petah ter nato ne more dol? Pri nekaterih potezah Ministrstva za zdravje imam občutek, da zaposleni nimajo niti satelitske televizije ne interneta, da bi lahko ugotovili, da nismo edini na svetu, ki imamo hribe višje od Šmarne gore. In da je tudi helikoptersko reševanje jasno definirano. Ne vem, ali potrebuješ medicinsko fakulteto da ločiš izčrpanost organizma zaradi precenjevanja od zloma noge. Zlom, i nastane v gorah ni posledica šole, službe ampak nesreča v prostem času. Za zmanjšanje stroškov mora bit na voljo zavarovane.

  8. dv58, dne 9.09.2012

    Ni mi čisto jasno kaj zagovarjate g. Vilar. Kar se tiče obiska v gorah se mislim vsi strinjamo, da bi morali uvesti neko obliko zavarovanja, ki bi za pokrivanje stroškov reševanja zahtevala, da planinci v gore odhajajo primerno opremljeni.

  9. mitjavilar, dne 9.09.2012

    Zagovarjam to, da se uredi področje dostopa reševalcev, naj si gre za klasične v okviru NMP ali gorskih. zagovarjam stališče, da naj izletniki v gore z res simboličnim prispevkom omogočajo tudi plačilo gorsih reševalcev in dlea vzdrževanja helikopterja. Ki se sedaj krije iz proračuna seveda tistim, ki v gore zahajajo.
    Ne vem, zakaj zakonodaja ureja, da morač preko zime na cesti v ustreznih gumah, ko greš v gore, pa je svoboda neizmerna. Manjše število nesreč zaradi objestnega pristopa v gore pomeni manjše število akcij reševalcev. Zagovarjam stališče, da mora, a ne bo, Ministrtvo za zdravje sprejeti zakon, po katerem se helikopterski prevozi, ki so posledica jasno ugotovljene objestnosti, v kar se šteje pomanjkljiva, neprimerna oprema, vinjenost,
    krije iz žepa posameznika, nesreče, kot so zdrsi, padci kamenja, zlomi okončin iz dodoatnega zavarovanja, nenadna obolenja, kapi, dušitve, odpovedi normalnega delovanja telesa pa iz ZZZS.
    Deitev na tri dele poeni, da se iz denarja, ki se ga lahko porabi za operacije, ne krije reševanje v gorah, če ne gre za nenadno obolenje.
    ker imamo vlade in ministrstva, ki so jih izbrali volilci, se bo raje dopustilo skrajno pomanjkanje denarja, predno se bo omogočilo zavarovanje za izlete.
    veste, kaj je dovolj, da gre v kose prvi helikopter s posadko in zdravnikom? Strela.
    In tega se morajo, a se ne, zavedati vsi, ki se ukvarjajo z alternativnimi stvarmi. Veste, koliko akcij imajo gasilci s snemanjem jadralnih padalcev, motornih zmajarjev? To so skupine, ki so enako kot izletniki v gore prišli v položaj, kjer mora sisitem drube skrbeti za njihovo preživetje. In ni nastal ne med delom ne med običajnim življenjem. Zato politika o strokovnih vprašanjih in zato javnost o pokojninskih reformah ne sme odličat. Navkljub demokraciji.
    Inteligenčni kolučnih dobršnega dela ljudi pri nas bo iz mojega pisanja zaključi, da sem proti izleton v gore. Napaka.

  10. ancksha, dne 6.11.2012

    http://medenosrce.net/forum/forum_posts.asp?TID=6473

    Vendarle vam je uspelo!

    :)

    Jaz pa kljub vsemu, kar se sicer dogaja, zelo pogrešam UKC :( .

  11. dv58, dne 6.11.2012

    Hvala za komentar. Veseli me, da se interes za anestezijo povečuje. UKC smo ljudje, tisti, ki delamo in skrbimo za bolnike, ki poučujemo, ki raziskujemo in poskušamo reševati vsakodnevne probleme. Manj ali več se dobro razumemo in ob svojem delu večinoma uživamo, zato me ne čudi, da UKC pogrešate.

  12. gregaria, dne 26.11.2012

    Pozdravljeni, dr. Vlahović!

    Že kar nekaj časa razmišljam, kako in kam naj sledeče misli prenesem na nek medij ali papir, da bi to nekako prišlo do vas. In končno, zasledila sem vaš blog! Nisem sicer čisto prepričana, ali je to najprimernejši način in prostor za podajanje teh besed, pa vendar … glede na to, da gre za iskreno pohvalo, vseeno mislim, da ne bo hudo narobe, če napišem, kar mi leži na duši.

    Letos ste imeli na Medicinski fakulteti predavanje o hipovolemičnem šoku. V okviru katerega predmeta in komu ste predavali, veva oba. Ne glede na to, da marsičesa še ne vem(o) (nekaj pa že!), sem vaše predavanje poslušala z ravno tolikšnim zanimanjem, kot še nikoli ne bi nič slišala o tem. Zakaj? Zaradi vašega izjemnega pedagoškega pristopa. Pedagoški pristop je pa skoraj zmeraj posledica strokovne podkovanosti, tako da na tem mestu vse pohvale za izjemno delo!
    Verjetno se boste spomnili, da vam je bila ta pohvala že prenešena, pa vendar sem vam hotela to še osebno napisati.

    Definitivno na tej točki svojega izobraževanja močno razmišljam v smeri specializacije anesteziologije, pri čemer ste nedvomno nekaj tednov tega svoje pridali tudi vi, tako da mi bo v veselje in čast, če se še kdaj vidimo na kliniki in če bomo nekoč uspešno sodelovali!

    Nina

  13. dv58, dne 27.11.2012

    Hvala za prijazen komentar. Pohvala godi vsakomur in je vedno spodbuda za še boljše delo. Še posebej me veseli, da Vas mika anesteziologija. Upam, da se kmalu srečava na anesteziologiji.

  14. gregaria, dne 27.11.2012

    Iskreno tako mislim, tako da …malenkost! Če bo vse po sreči in po željah, bom prihodnje leto kar nekaj prisotna na Vaših oddelkih in tam nabirala dragocene izkušnje, tako da se bomo zagotovo kaj videli. Do takrat pa Vam želim uspešno še naprej!

    S spoštovanjem,

    Nina

Komentiraj

Za objavo komentarja moraš biti prijavljen.