iatrogeni

Svet in življenje okoli nas, skozi zdravniške oči.

O blogu in avtorju

Komentiraj

Ime in priimek

Dušan Vlahović

datum rojstva

10.10.1958

Poklic

zdravnik, specialist anesteziolog…

Uvod

S presenečenjem ugotavljam, da blog obstaja že celo desetletje. V tem času se je marsikaj spremenilo. Zato se mora spremeniti tudi blog. Vsebinskih izhodišč ne bom spreminjal. Tako kot vedno, za svojimi stališči stojim in se ne bom skrival za anonimnostjo. Ker se skoraj vsi moji prispevki nanašajo na aktualne dogodke v zvezi z aktualnimi dogodki, ki so v povezavi z zdravstvom in ker vedno komentiram, to kar se dogaja okoli mene, kot zdravnik, sem to v podnaslovu poudaril. Poklic, še posebej poklic, ki ga opravljam, močno vpliva na oblikovanje osebnosti in nemogoče je v svojih razmišljanjih vpliv dolgoletnih izkušenj izključiti. Zato je svet skozi zdravniške oči drugačen.. mogoče tudi za koga zanimiv.

Kaj lahko povem o sebi?

Sem anesteziolog na izteku svoje strokovne poti in dolgoletne izkušnje mi omogočajo, da živim brez presenečenj. To seveda ne pomeni, da moje strokovno življenje ni več razburljivo. Vedno znova se srečujemo z izzivi in še vedno sem jim kos. Uspešno opravljeno delo, poseg, me še vedno navduši in je največja nagrada. Medicina me bo verjetno zanimala do konca življenja.  Leta prinašajo več organizacijskih in vodstvenih obveznosti, ki pa za medicino ne pustivjo vedno dovolj časa.

Anesteziologija je najboljša specializacija med vsemi specializacijami, ki obstajajo (vsaj za mene). Pogosto mlajšim kolegom rečem, da je anesteziolog edini specialist, ki ga bolnika ni strah, saj vedno, ne glede na to kaj je s bolnikom, ve kako mora ukrepati. Če bi moral ponovno izbirati, bi se odločil enako.

Moje ožje področje je oskrba življenjsko ogroženih poškodovancev in oživljanje. Zadnje čase se največ posvečam travmatski koagulopatiji, tekočinam in poškodbi glave. Ukvarjam se tudi z izobraževanjem. Kot inštruktor Evropskega sveta za reanimacijo, poučujem na različnih tečajih. Ukvarjam se tudi z simulacijskim učenjem.

V osebnem življenju

Rad potujem. S soprogo sva v zadnjih desetih letih,  kar veliko prepotovala. Na potovanjih veliko fotografiram. To je najin način ohranjanja spominov. Zanima me zgodovina, vsa zgodovina, še posebej tista o kateri v šoli nisem slišal ničesar. Veliko berem, pogosto v tujih jezikih. Poslušam različno glasbo, pod pogojem, da je prava  glasba. Ne prenesem hrupa, ki ga mladina ustvarja z računalnikom. Zato tudi DJ-jih nimam prav dobrega mnenja. To je najbrž pogojeno z generacijsko pripadnostjo, saj so se moji starši ravno tako zgražali nad mojim izborom glasbe, v mojih najstniških letih.

  • Share/Bookmark
15 odgovorov na “O blogu in avtorju”
  1. erazem - 11.06.2011 ob 02:40

    Spoštovani dr. Dušan Vlahović,

    pišem Vam potem, ko ste me izredno navdušili s pisanjem na vašem blogu. Sem dijak tretjega letnika gimnazije in se nameravam po maturi vpisati na študij medicine. Vem, da je zdaj še prezgodaj razmišljati o specializaciji, ampak po Vaši zaslugi mi je anesteziologija čedalje bolj interesantna. Ampak seveda, zavedam se, da je treba prej še dokončati študij in dopuščam možnost, da si bom premislil. Tudi do študija je še več kot leto, vendar trenutno se ne vidim drugje. Dolgo sem okleval, preden sem se Vam odločil napisati tole sporočilo, a zdaj je tu. Vprašal bi Vas toliko stvari o študiju in vsem, a dvomim, da Vam čas dopušča odgovarjanje premnogih vprašanj. A vseeno, če boste imeli čas, napišite prosim podrobneje potek specializacije iz anesteziologije. Na koncu pa še naj dodam, da vidim da radi zahajate v hribe, tako kot jaz. Mogoče se pa kdaj srečamo.

    Lep pozdrav,

    Erazem

  2. dv58 - 26.06.2011 ob 15:47

    Hvala za prijazne besede. Z veseljem bom odgovoril na vse kar te zanima v zvezi z študijem in specializacijo

  3. erazem - 28.06.2011 ob 22:08

    Spoštovani dr. Vlahović,

    hvala za odgovor in pripravljenost odgovarjati. Med časom ko sem vam pisal in vašim odgovorom, sem si razjasnil že mnogo vprašanj okoli študija in prebral mnogo o specializacijah (na straneh zdravniške zbornice). Poraja pa se mi drug dvom – namreč, ob tej nenehni gonji proti zdravnikom v medijih in sovražnim ljudstvom, me kar ampak žalosti ob misli, kako malo ljudi ceni vaš poklic (ki bo, mogoče, enkrat tudi moj poklic).
    No, pa da za konec postavim vprašanja, in sicer (vprašanje sem sicer postavil že v prejšnjem prispevku, pa ste ga menda spregledali): Če lahko podrobneje opišete potek vaše specializacije? Na straneh zdravniške zbornice sem prebral opis poteka, vendar meni kot laiku ne pove kaj dosti.

    Lep pozdrav,

    Erazem

    P.S. Če se vam zdi primerno, mi lahko odgovorite na elektronski naslov tuorr@windowslive.com, da ne bova po nepotrebnem objavljala prispevke na vašem blogu.

  4. stric - 14.07.2011 ob 18:00

    Pogumno. Eden redkih, ki se ne skriva za lažno identiteto.

  5. polonazuber - 13.08.2012 ob 08:08

    Pozdravljen!

    Sem družinska zdravnica v ZD Radovljica. V januarju sem opravila tečaj ALS v Portorožu. Pišem vam pa zato, ker sem v zadnji polovici leta vodila dve reanimaciji, ki sta se obe uspešno iztekli. Pri prvi je gospod padel na občini, ko sva s sestro prišli je bil brez pulzov in je podihaval. Po uspešni defibrilaciji se je razkril (seveda ob pulzih) vzrok zastoja- infarkt. Do zastoja je nato prišlo še v rešilcu, tokrat z defibrilacijo nisem bila uspešna, z reševalko sva masirali do Ljubljane in ga potem v labirintu pred IPP-jem predali vam. Po nekih vezah sem zvedela, da je gospod umrl, no, vendar se je nekaj tednov kasneje prišel zahvalit in mi prinesel kavo in čokolado.
    Pri drugi reanimaciji je do zastoja srca zaradi hiperkaliemije prišlo pri 38-letnem dializnem bolniku. Gospod je bil čez 2 tedna odpuščen iz bolnice v takem stanju kot pred reanimacijo.

    Rada bi se vama zahvalila za res dober trening na tečaju. Mislim, da brez mojega tečaja tudi teh dveh ljudi ne bi bilo več med živimi.

    Hkrati pa bi se rada pohvalila še z našo urgentno službo. Smo A1 enota, reševalno vozilo z ekipo voznik, tehnik si delimo z ZD Bled. Za opremo v ZD in vzorno skrbimo, za izobraževanje pa tudi. Na svojo ekipo se lahko zanesem. Povem še to, da smo v letu 2012 imeli 5 uspešnih reanimacij. 1x je do zastoja srca v zdravstvenem domu, ostale 4 pa so se zgodile v Radovljici. V zadnjem času se govori o združevanju urgentnih služb. Teh pet ljudi je verjetno ne bi odneslo tako dobro, če bi ekipa z reševalci in zdravnikom morala voziti z Bleda ali Jesenic. Če imate možnost, recite kakšno dobro besedo za nas, da ostanemo.

    Polona Žuber

  6. dv58 - 13.08.2012 ob 10:55

    Spoštovana kolegica!

    Čestitke za uspešno delo. Močno upam, da boste z svojim delom lahko nadaljevali. Glede reorganizacije urgentne službe se z Vami popolnoma strinjam. Svoje stališče sem že večkrat javno povedal na različnih mestih. Žal sedanja zbirka veleumov na ministrstvu za zdravstvo ne razume niti najbolj osnovnih stvari v zvezi z urgentno medicino. Obljubim, da bom pri svojih stališčih in pogledih vztrajal. Ne preostane nam nič drugega, kot , da se z strokovnimi argumenti borimo proti neumnosti politikov.

  7. mitjavilar - 9.09.2012 ob 13:57

    Problem, ki ga zaznavam povsod pri stikih z dražvnimi resorji je amaterski pristop.
    Če se govori o tem, da je premalo denarja, se pove: stoški toliko in toliko tehnikov znašajo x. Toliko zdravnikov y. Tpliko pomožnega osebja, stroškov opreme toliko. Ukinitev določene phe, ki ma letno neko število reanimacoj, nesreč v gozsu, nesreč doma, prometnih ensreč…. bo tem čas dostopa podaljšal za recimo 20 minut. In bo letno mrtvi hodatno toliklo ljudi, če izhaja iz tistih prvih 10 in 63% možnosti preživetja. Ovenjuje se, da se bo prei najmanj polovici ponesrečencev iz skupine najtežjih 8% povečala možnost nastopa šokovnih stanj za polovico. Noben problem pa ne bodo tlomi roke, noge in izpah kolka. le malo dnje se bodo ponesrečenci matrali. Pri možganskih kapeh obstaja dovolj podatkov o škodi, ki jo naedi kasnejša odmašitev žile oz kasnejše zaustavljanje izliva krvi v možgane.
    Ne pa da nekdo, ki ga ta proračun plačuje solodno blekne kot edini argument, da je potrebno službo NMP racionalizirati.
    Na onkologiji so sve nadstropji tlakov ko so bili že narejeni, metali v času granje ven. Operacijske mize za KCLJ, ki jih je kupoval slavni direktor pred leti so bile 3 krat dražje kot v Avstriji.
    Nenujne prevoze je KCLJ oddal zasebnikom, enako pranje perila. Glede Bohinja: v letih pred uvedbo motorjev je bil argument, da morajo biti pri oživljanjau najmanj trije. Ne en motorist, ki zna reanimirat, intubirat in nastavit IV kanal. In ki ima defibrilator.
    Ker se to v praksi omogoča 11 let, bi korak naprej po moje naredilo že dežurstvo medicinskega tehnika tako v Boginju kot na ostalih lokacijah v državi, kjer je malo primerov in oddaljena lokacija. Pri nas velja doktrina, da se nekaj ne izplača. V dolenjskih občinah Grosulje, Ivančan Gorica in DObrepollje je ena phe, še en tehnik, lahko tudi na motorju ali v avtu ter dežurni gasilec se ne izplačata. Vse se tangira na najbolj gosto poseljen del, to je Ljubljaa, maribor in Koper. KO se v sekundarni ali terciarni veji naredi kaj v teh mestih, potem kot da velja to za dražvo.
    Zapisali ste, da hodite v gore. Že dolgo tega sem tudi minsitru z aobrambo repdlagal, da vsak izletnik v prdele, kjer obstajajo planinske poti se vpiše v knjigo in prispeva 0,7% kave na dan na osebo.
    Pri toliko sto tisoč obiskovalcev in desetina akcij bi ibl problem financirnaja NMP v gorah bistveno manjši. Kdor pač tega vpisa nima, časti polovično ceno to je 1400 eurov za uro letenja.
    Zakaj bi morali skupisnko financirati reševanje, če nekdo tvega življenje? IN leze v hribe v visokih petah ter nato ne more dol? Pri nekaterih potezah Ministrstva za zdravje imam občutek, da zaposleni nimajo niti satelitske televizije ne interneta, da bi lahko ugotovili, da nismo edini na svetu, ki imamo hribe višje od Šmarne gore. In da je tudi helikoptersko reševanje jasno definirano. Ne vem, ali potrebuješ medicinsko fakulteto da ločiš izčrpanost organizma zaradi precenjevanja od zloma noge. Zlom, i nastane v gorah ni posledica šole, službe ampak nesreča v prostem času. Za zmanjšanje stroškov mora bit na voljo zavarovane.

  8. dv58 - 9.09.2012 ob 16:43

    Ni mi čisto jasno kaj zagovarjate g. Vilar. Kar se tiče obiska v gorah se mislim vsi strinjamo, da bi morali uvesti neko obliko zavarovanja, ki bi za pokrivanje stroškov reševanja zahtevala, da planinci v gore odhajajo primerno opremljeni.

  9. mitjavilar - 9.09.2012 ob 17:40

    Zagovarjam to, da se uredi področje dostopa reševalcev, naj si gre za klasične v okviru NMP ali gorskih. zagovarjam stališče, da naj izletniki v gore z res simboličnim prispevkom omogočajo tudi plačilo gorsih reševalcev in dlea vzdrževanja helikopterja. Ki se sedaj krije iz proračuna seveda tistim, ki v gore zahajajo.
    Ne vem, zakaj zakonodaja ureja, da morač preko zime na cesti v ustreznih gumah, ko greš v gore, pa je svoboda neizmerna. Manjše število nesreč zaradi objestnega pristopa v gore pomeni manjše število akcij reševalcev. Zagovarjam stališče, da mora, a ne bo, Ministrtvo za zdravje sprejeti zakon, po katerem se helikopterski prevozi, ki so posledica jasno ugotovljene objestnosti, v kar se šteje pomanjkljiva, neprimerna oprema, vinjenost,
    krije iz žepa posameznika, nesreče, kot so zdrsi, padci kamenja, zlomi okončin iz dodoatnega zavarovanja, nenadna obolenja, kapi, dušitve, odpovedi normalnega delovanja telesa pa iz ZZZS.
    Deitev na tri dele poeni, da se iz denarja, ki se ga lahko porabi za operacije, ne krije reševanje v gorah, če ne gre za nenadno obolenje.
    ker imamo vlade in ministrstva, ki so jih izbrali volilci, se bo raje dopustilo skrajno pomanjkanje denarja, predno se bo omogočilo zavarovanje za izlete.
    veste, kaj je dovolj, da gre v kose prvi helikopter s posadko in zdravnikom? Strela.
    In tega se morajo, a se ne, zavedati vsi, ki se ukvarjajo z alternativnimi stvarmi. Veste, koliko akcij imajo gasilci s snemanjem jadralnih padalcev, motornih zmajarjev? To so skupine, ki so enako kot izletniki v gore prišli v položaj, kjer mora sisitem drube skrbeti za njihovo preživetje. In ni nastal ne med delom ne med običajnim življenjem. Zato politika o strokovnih vprašanjih in zato javnost o pokojninskih reformah ne sme odličat. Navkljub demokraciji.
    Inteligenčni kolučnih dobršnega dela ljudi pri nas bo iz mojega pisanja zaključi, da sem proti izleton v gore. Napaka.

  10. ancksha - 6.11.2012 ob 16:00

    http://medenosrce.net/forum/forum_posts.asp?TID=6473

    Vendarle vam je uspelo!

    :)

    Jaz pa kljub vsemu, kar se sicer dogaja, zelo pogrešam UKC :( .

  11. dv58 - 6.11.2012 ob 18:30

    Hvala za komentar. Veseli me, da se interes za anestezijo povečuje. UKC smo ljudje, tisti, ki delamo in skrbimo za bolnike, ki poučujemo, ki raziskujemo in poskušamo reševati vsakodnevne probleme. Manj ali več se dobro razumemo in ob svojem delu večinoma uživamo, zato me ne čudi, da UKC pogrešate.

  12. gregaria - 26.11.2012 ob 21:19

    Pozdravljeni, dr. Vlahović!

    Že kar nekaj časa razmišljam, kako in kam naj sledeče misli prenesem na nek medij ali papir, da bi to nekako prišlo do vas. In končno, zasledila sem vaš blog! Nisem sicer čisto prepričana, ali je to najprimernejši način in prostor za podajanje teh besed, pa vendar … glede na to, da gre za iskreno pohvalo, vseeno mislim, da ne bo hudo narobe, če napišem, kar mi leži na duši.

    Letos ste imeli na Medicinski fakulteti predavanje o hipovolemičnem šoku. V okviru katerega predmeta in komu ste predavali, veva oba. Ne glede na to, da marsičesa še ne vem(o) (nekaj pa že!), sem vaše predavanje poslušala z ravno tolikšnim zanimanjem, kot še nikoli ne bi nič slišala o tem. Zakaj? Zaradi vašega izjemnega pedagoškega pristopa. Pedagoški pristop je pa skoraj zmeraj posledica strokovne podkovanosti, tako da na tem mestu vse pohvale za izjemno delo!
    Verjetno se boste spomnili, da vam je bila ta pohvala že prenešena, pa vendar sem vam hotela to še osebno napisati.

    Definitivno na tej točki svojega izobraževanja močno razmišljam v smeri specializacije anesteziologije, pri čemer ste nedvomno nekaj tednov tega svoje pridali tudi vi, tako da mi bo v veselje in čast, če se še kdaj vidimo na kliniki in če bomo nekoč uspešno sodelovali!

    Nina

  13. dv58 - 27.11.2012 ob 13:48

    Hvala za prijazen komentar. Pohvala godi vsakomur in je vedno spodbuda za še boljše delo. Še posebej me veseli, da Vas mika anesteziologija. Upam, da se kmalu srečava na anesteziologiji.

  14. gregaria - 27.11.2012 ob 14:14

    Iskreno tako mislim, tako da …malenkost! Če bo vse po sreči in po željah, bom prihodnje leto kar nekaj prisotna na Vaših oddelkih in tam nabirala dragocene izkušnje, tako da se bomo zagotovo kaj videli. Do takrat pa Vam želim uspešno še naprej!

    S spoštovanjem,

    Nina

  15. Rado - 5.09.2017 ob 09:40
    Rado

    E moj Dušan.
    Sinoči sem poslušal tega Lukanovića. Če zdravniki daste kaj nase, bi se ga morali odreči. Blefer “erste klasse”! Mar misli, da smo vsi ljudje ovce in, da bomo nasedli njegovemu jecljanju? Niti slučajno.

Na vrh

Komentiraj

Za komentiranje morate biti prijavljeni.